Kdaj bo konec epidemije?

Ste se kdaj vprašali, če in kako bi lahko svoje znanje, ki ga uporabljate na delovnem mestu, izkoristili za zabavo, a varno še v druge namene? Vsak poklic zahteva določena znanja in veščine, ki vam zagotovo lahko pridejo prav tudi zunaj delovnega časa.

Direktor razvoja in aktuariata za premoženjska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav, Rudi Lipovec, je svoje aktuarsko znanje povezal z epidemijo covida-19 in ga javno delil z drugimi na Facebooku.

V gibanju številk išče odgovor kdaj bo konec epidemije

Na Facebooku je 24. marca ustvaril javno skupino, imenovano Razvoj korone v Sloveniji. Ta je nastala po naključju ob klepetu. V njej je vsak dan objavil graf, ki je prikazoval naraščanje števila okuženih po dnevih in mesecih, ter napoved naraščanja po njegovih ocenah, ki jih je izračunal s pomočjo lastnega matematičnega modela, tako imenovanega posplošenega logističnega modela. Izbral je model, ki se uporablja za modeliranje tovrstnih procesov, in ga še malo prilagodil.

Tako je v gibanju številk skušal najti odgovor na vprašanje, kdaj bo konec epidemije. Tovrstno računanje je bilo prvo, ki se mu je zdelo zanimivo tudi za širšo javnost.

»Opazil sem, da so sledilci vsak dan z nestrpnostjo čakali na objavo.«

Zavarovalniški matematiki

Številke in računanje so Rudiju zelo blizu. Kot nam je zaupal, so aktuarji zavarovalniški matematiki in morajo biti s številkami zelo domači.

»Koncept zavarovalnice temelji na zakonu velikih števil,« pojasnjuje. »Ta predpostavlja, da pri dovolj velikem obsegu poslovanja pridejo do izraza nekatere zakonitosti. Aktuarji se skušamo v svojih ocenah čim bolj približati dejanskemu razpletu prihodnjih obveznosti zavarovalnice in oceniti tveganja, povezana z njimi.«

Delo od njih zahteva nekatera računalniška znanja, kot so programiranje, obdelovanje baz podatkov in uporaba različnih računalniških orodij. Aktuarji pa ne le računajo, temveč tudi berejo, in sicer pravne tekste, kot so zavarovalni pogoji, pravilniki ipd.

Kaj je pravzaprav počel na Facebooku in kako?

Kako je torej Rudi lastno znanje uporabljal v svoji Facebook skupini?

Začelo se je z zagotovo najpogostejšim vprašanjem: Kdaj bo konec epidemije? Zato se je Rudi vprašal, ali je odgovor mogoče najti v številkah.

Potrebne podatke je našel na različnih spletnih straneh. Pravi, da so najbolj strukturirani na spletni strani COVID-19 Sledilnik. Takoj ko so bili podatki sporočeni javnosti, je Rudi začel pripravljati matematični model za podatke, ki jih je objavil naslednji dan.

»Poskušam ugotoviti, kaj se bo zgodilo, če pretirano poraste ali pade število pozitivnih primerov, in pripravim tri različice napovedi, to je pesimistično, optimistično in realno,« je povedal.

Vendar pa si lahko podatke, s katerimi smo obkroženi, vsakdo interpretira po svoje. Prav tako se poraja vprašanje, koliko so ti pravzaprav relevantni. »Zagotovo so dejanske številke drugačne, vendar je bistvo v doslednosti testiranja. Ta se mi zdi, da je bila ves čas enaka,« je pojasnil Rudi in še dodal, da po njegovem mnenju dejanskih številk o obolelih ne bomo nikoli poznali.

»Predvsem iščem zgodbo in vsebinski odgovor na gibanje številk.«

»Vsem nam je razumljivo, da se okužba v začetni fazi po navadi hitro širi, a se slej ko prej tudi ustavi. Za celoten razvojni cikel obstajajo matematične simulacije in modeli, ki pojasnijo njegov potek. Predvsem se dajo pojasniti učinki posameznih ukrepov. Socialna distanca in samoizolacija zmanjšata frekvenco prenosa, osebna in splošna higiena pa zmanjšata verjetnost prenosa,« je še pojasnil Rudi.

»Celoten razvoj bolezni se je v Sloveniji dogajal na treh točkah. Več kot polovico časa je bil delež oskrbovancev in zaposlenih v domovih starejših občanov med obolelimi okoli 60 %, zdravstveno osebje je predstavljalo 25 % in se je okužilo na delovnem mestu, naključno okuženih pa je bilo okoli 15 %. Za skupino slednjih trdim, da bi pri večini od njih našli direktno povezavo s prvima dvema skupinama.«

Poleg slike grafa je Rudi pod objavo zapisal tudi število potrjenih okužb za tisti dan, obrazložil je napovedi svojega modela in njegovo skladanje z realnim stanjem ter postavil datum, ko naj bi se po njegovih ocenah epidemija končala.

Po njegovi zadnji oceni naj bi bilo to 11. maja 2020. Med njegovim objavljanjem se je ta napoved sicer trikrat spremenila: »Na koncu je prišlo do nekaj prilagoditev modela in do treh popravkov napovedanega končnega datuma. Dlje v prihodnost se napoveduje, bolj je napoved negotova. Sam sem pričakoval celo še bolj dinamično spreminjanje,« je pojasnil. Izpostavil je še, da se je treba zavedati, da je tovrstnih matematičnih modelov neskončno in zato ni enoznačne resnice. »Izbral sem tisti model, ki se je v podobnih primerih že uporabljal. Vsak dan sem ga preverjal glede na potek širjenja okužbe.«

Kar ga je pri vsem najbolj presenetilo, je učinkovito ravnanje ljudi. »Naključno širjenje med ljudmi se je ustavilo v hipu.«

Smo lahko optimistični?

Trenutno vse kaže, da smo ukrepe upoštevali ter da nam gre dobro in smo najhujše premagali. Življenje se počasi vrača v stare tirnice. Čeprav ga bomo morali nekoliko prilagoditi trenutnim razmeram, Rudi pravi, da smo lahko optimistični, saj meni, »da smo Slovenci situacijo vzeli zelo resno«.

Svoj zadnji prispevek v Facebook skupini je objavil v torek, 5. maja 2020. Na vprašanje, če bo v prihodnje svojo aktivnost nadaljeval, Rudi odgovarja, da le, če se zgodi drugi val epidemije, sicer pa ne. Ali meni, da se bo ta zgodil? »V modelu tega sicer ni, vendar vsi slutimo, da drugi val bo. Moje osebno mnenje pa je, da ga bomo doživljali bolj racionalno in zagotovo manj stresno.«