Kako preprečiti krčne žile?

Precej je odvisno od vzroka za njihov nastanek. Genetska predispozicija je najmočnejši dejavnik, ki vpliva na pojav kronične bolezni ven. Raziskave kažejo, da je možnost, da dobimo krčne žile, okoli 40-odstotna, če zaradi njih trpi eden od staršev. Če jih imata oba starša, pa imajo moški 60-odstotno, ženske pa skoraj 90-odstotno možnost, da se jim pojavijo. Na genetiko in nekatere druge dejavnike tveganja, kot so hormonska nihanja in starost, s katero se bolezen bistveno bolj izraža in povzroča več težav, torej ne moremo vplivati. Lahko pa s svojim vedenjem vplivamo na dejavnike, ki izrazitost simptomov povečajo ali omejijo.

»Zelo pomembni za potek bolezni so namreč tudi povečana telesna teža, pretirano sedeč ali stoječ način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti,« opozarja prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., specialist splošne kirurgije iz specialistične ambulante Avelana. »Teža bolezni se lahko ob sočasnem delovanju več dejavnikov bistveno spreminja.«

Manca iz Maribora je prve znanilce težav začela opažati že pred 20. rojstnim dnevom, kljub temu da je bila njena teža normalna in je bila športno aktivna. »Jasno mi je bilo, da sem težavo podedovala, ker so vsi moji predniki trpeli zaradi krčnih žil,« se spominja. Ko je nastopila prvo službo in so se njena obdobja sedenja podaljševala, pa so noge počasi začele postajati vse težje. Bolezen se namreč razvija postopoma in praviloma zaradi seštevka več različnih dejavnikov.

Od začetnih sitnosti do večjih težav

Ko kri iz srca potuje do zadnje žilice v nožnem palcu, gre običajno vse gladko. Ko se ta kri vrača nazaj v srce, pa mora pritisk v veni premagati težnost, ki žene kri k tlom. To ni preprosto. V venah, skozi katere se kri vrača nazaj v srce, so zato nežne, a nepogrešljive lopute, zaklopke, ki krvni tok usmerjajo proti srcu in preprečujejo, da bi kri uhajala nazaj.

Eden od verjetnejših razlogov za nastanek krčnih žil so šibke venske stene, ki se razširijo zaradi povečanega pritiska krvi v venah nog, ko stojimo. Ko te pod pritiskom krvi popuščajo in se vene širijo, tudi zaklopke ne morejo več dobro tesniti. Zato kri uhaja nazaj in se kopiči v venah nog. Tako se začne valiti kepa, katere rezultat so popuščanje, širjenje in podaljšanje površinskih ven ter njihovo izbočenje nad nivo kože.

»Težave zaradi motenj v venskem obtoku spodnjih okončin so v razvitem svetu zelo pogoste,« pravi dr. Šikovec. So zelo raznotere. Prave krčne žile oziroma zvijugane vene se pojavljajo približno pri tretjini žensk in četrtini moških, med starejšimi je obolelih že več kot polovica.

Še pogostejše so mrežaste vene tik pod površino kože, ki so videti kot modra razpredena ribiška mreža. Kar 90 odstotkov žensk pa naj bi imelo metličaste vene – drobne, razpredene in razširjene kožne vene, ki so obarvane bodisi rdečkasto ali modrikasto; pri moških so bistveno redkejše in manj izražene.

Tudi Manca je sprva začela opažati metličaste in nato mrežaste vene: »Samo čakala sem, kdaj se bo pojavila prva izboklina. A ker mi pogled na z žilicami prepredene noge ni bil tuj, se nisem posebej obremenjevala z videzom in nisem ukrepala.«

Manca je bolj izjema kot pravilo. Prav videz spodnjih okončin, ki ga povzroča okvara ven v njih, namreč predvsem pri ženskah povzroči prvi vzgib za obisk specialista, medtem ko se moški po besedah dr. Šikovca za zdravljenje običajno odločajo šele, ko krčne žile postanejo boleče. To pa je skrb vzbujajoče, posebno ker najnovejše študije nakazujejo, da se delež obolelih med moškimi počasi izenačuje z deležem obolelih žensk.

Skoraj nihče ni povsem imun

Krčne žile, kot kaže, ne izbirajo med spoloma in se ne ozirajo vedno na starost. Tudi vitka, aktivna in danes šele 40-letna Manca razbija mit o pojavu krčnih žil skoraj izključno pri neaktivnih starejših s prekomerno težo.

Mitov v povezavi s krčnimi žilami je namreč precej. Križanje nog denimo ne povzroča njihovega nastanka, lahko pa pospeši poslabšanje že obstoječega stanja. Tudi mit, da moški obolevajo bistveno manj, je že davno ovržen, čeprav večina raziskav kaže na nekoliko večjo pojavnost krčnih žil pri ženskah. Dr. Šikovec ponudi razlago: »Razlog za to bi lahko bilo nihanje nivoja estrogenov in gestagenov v krvi med rednimi menstruacijskimi ciklusi, ki povzroča motnjo v delovanju venskih sten, drugi razlog pa je nosečnost.«

Brazilska raziskava med nosečnicami je pokazala, da so se krčne žile pojavile pri več kot 70 odstotkih, pri tem pa se je klasičnima dejavnikoma tveganja – genski predispoziciji in starosti – pridružilo tudi število nosečnosti. Več ko jih je bilo, večja je obolevnost. Med nosečnostjo po žilah kroži več krvi, rastoči otrok delno pritiska na vene in s tem povečuje pritisk v spodnjih okončinah, hkrati pa so zaradi koktajla hormonov, ki krožijo po telesu, žilne stene še mehkejše in ranljivejše.

Manca po prvi nosečnosti ni opazila bistvene spremembe, je pa bilo zato po drugi nosečnosti poslabšanje tako očitno, da se je končno odločila za obisk specialista. »Občutka lahkih nog nisem več poznala, že po nekaj urah budnosti je moja leva noga izrazito otekla, vse nogavice so bile preozke,« opisuje poslabšanje svojega zdravstvenega stanja.

Čeprav je videz krčnih žil lahko moteč, to ne bi smela biti najpomembnejša skrb bolnikov. Nezdravljene krčne žile ali varice namreč sčasoma začnejo povzročati nelagodje: srbenje, zbadanje, občutek težkih nog, pekoče bolečine in nemirne noge. To je posledica vnetnega odgovora na spremembe pritiska v venah, katerega vzrok je širjenje ven. Le-to pa povzročajo toplota, dolgo stanje na mestu, alkohol, ženski spolni hormoni, nosečnost, nikotin itn.

Dr. Šikovec svari, da je obisk pri žilnem specialistu nujno potreben pri »hitri utrujenosti in občutku težkih nog, bolečinah, otekanju goleni, zlasti če je razlika med levo in desno nogo, povrhnjem vnetju ven, tj. tromboflebitisu, krvavitvi iz varic, obarvanosti kože na goleni, stanjšanju in zatrdelosti kože na goleni, beli, boleči koži in venski razjedi«.

Krčnih žil se ne da preprečiti, lahko pa upočasnite napredovanje

Kliničnih študij, ki bi dokazovale zmanjšanje okvar s preventivnim vedenjem, ni. K sreči pa lahko z nekaterimi ukrepi bistveno upočasnimo napredovanje krčnih žil, predvsem pa lahko lajšamo simptome.

»To v veliki meri velja za nošnjo kompresijskih nogavic oziroma za povijanje nog,« pravi dr. Šikovec. »Težave klinično dokazano pomagajo blažiti zdravila s flavonoidi. Neprijetne pekoče občutke in napetost pa zmanjšujejo tudi ekstrakti iz divjega kostanja, grozdja in japonske sofore. Pomagajo seveda vsakodnevno gibanje, izogibanje vročini in dolgotrajnemu stanju na mestu, zmanjšanje telesne teže in lahka, na zelenjavi temelječa prehrana. A nič od tega krčnih žil ne zdravi.« Le v primerih, ko je edini razlog za pojav krčnih žil nosečnost, se stanje ven lahko popravi, po nadaljnjih nosečnostih pa so varice vse bolj izražene.

Zdravljenje krčnih žil ima smisel!

Ko je Manca po drugi nosečnosti obiskala zdravnika, je ta ugotovil, da so krčne žile na njeni nogi že zelo napredovale: »Opozoril me je, da bi brez zdravljenja lahko začele povzročati zelo neprijetne zaplete. Svetoval mi je operacijo.«

Postopek obravnave se običajno začne s pregledom pacienta in ultrazvokom žil, če je težava že napredovala. Tako zdravnik določi primerno metodo zdravljenja in se skupaj s pacientom odloči za vrsto posega.

Če bi Manca k zdravniku prišla prej, bi ta morda za začetek izbral nekirurško zdravljenje, t. i. sklerozacijo, pri kateri pretežno neboleče s tekočino ali peno zlepijo prizadeto žilo, kri pa se nato preusmeri v druge vene. Ker pa je bilo pri Manci treba trajno zmanjšati simptome bolezni, je bilo primerno le kirurško zdravljenje. Možnosti kirurškega zdravljenja je več.

Pri klasični flebektomiji odstranijo večje podkožne žile skozi majhne kožne reze. Poseg je preverjen in učinkovit. Je pa okrevanje nekoliko počasnejše, hkrati pa so posledice posega bolj boleče kot pri sodobnih znotrajžilnih metodah.

Pri laserski in radiofrekvenčni znotrajžilni metodi s posebno sondo prodrejo v oboleli predel in z različnimi postopki onemogočijo nadaljnji pretok krvi skozi žilo. Rezultati obeh metod so odlični, pacienti lahko takoj vstanejo in že pol ure po posegu gredo domov. Več kot polovica se jih vrne na delo v treh dneh po posegu.

Omenjeni načini zdravljenja niso zagotovilo, da se krčne žile ne bodo ponovno pojavile na drugem mestu. Da bi bila možnost ponovitve kar se da majhna, pa lahko največ storimo sami. Izplača se, lahkoten korak je pač neprecenljiv.