Lavinska oprema ne bo dovolj

Že na začetku poudarimo, da se varne hoje v gore pozimi, gibanja na snegu in uporabe lavinske opreme, derez in cepina ne morete naučiti zgolj ob nekaj člankih in posnetkih. Začnete lahko na dva načina:

• Gorska reševalna služba organizira tečaje varnega gibanja v gorah pozimi, kjer vam predstavijo osnove. Če ugotovite, da vam leži zimsko gorništvo, se lahko udeležite planinskih ali alpinističnih šol, ki jih organizirajo planinska društva ali alpinistični odseki. Tam vam bodo izkušeni inštruktorji povedali vse o razmerah v gorah pozimi, pravilni uporabi zimske opreme, naučili pa se boste tudi rokovanja z njo. 
• Če se v zasnežene gore odpravljate prvič, lahko to naredite tudi z gorskim vodnikom. Ta vam bo pomagal pri pripravi na turo, vam pokazal, kako se gibati na snegu ter pomagal osvojiti uporabo zimske opreme: derez, cepina in lavinskega trojčka.

Potem, ko boste z gibanjem v gorah pozimi že pridobili nekaj izkušenj, pa upoštevajte naslednji dve pravili: postopnost in nikoli na pot, ki je niste prehodili že v kopnih razmerah.

Še posebej pozimi naj velja, da izbirajte poti, ki ste jih psihofizično sposobni prehoditi. Začnite z lažjimi in krajšimi. Ne pozabite, da se razmere pozimi lahko hitro spremenijo.

Kaj je lavinska oprema?

Lavinski oprema ali lavinski trojček (lahko ga imenujemo tudi plazovni trojček) sestavljajo žolna, sonda in lopata.

Plazovna žolna

Je elektronska naprava za oddajanje in sprejemanje signala. Večinoma služi kot oddajnik. Oddaja enotno frekvenco 457 kHz in tako določa lokacijo tistega, ki jo nosi. V primeru potrebe oz. ob zasutju pod plazom preklopite žolno na sprejem. S sprejemanjem izvora signala lahko hitro locirate zasutega v plazu. Če imate žolno sami, vam ne more biti v pomoč. Zato je bistveno, da gresta na turo skupaj vsaj dva, vsak s svoj žolno, ki jo znata uporabljati.

Žolno namestite pod vrhnje plasti oblačila, da bo zaščitena pred mrazom in da je ob morebitnem zasutju ne bo strgalo s telesa. Pred začetkom zimske sezone obvezno zamenjajte baterije in preverite njeno delovanje. Osvežite znanje uporabe in izvedite praktično vanjo iskanja. Prav tako preverite delovanje žolne pred vsako turo.

Sonda

Sonda je zložljiva palica iz karbona ali aluminija, ki meri nekje 240 cm.  Namenjena je za mikrolociranje ponesrečenca in seveda za določanje globine snežne odeje. Da je učinkovita, jo morate uporabljati z rokavicami, da vam na njej ne zaledeni sneg.

Lopata

Uporablja se za prerez in preizkus snežne odeje pred in med turo, v primeru zasutja pa predvsem za odkopavanje ponesrečenca. Lopata mora biti močna. Plastična lopata pri trdem ali ledenem snegu ni uporabna.  

Kaj pa lavinski nahrbtnik?

Tudi lavinski nahrbtnik je priporočljivo uporabljati – ob plazu ga namreč sprožite, da se napihne zračna blazina ter vas zadrži na vrhu plazu. Tako napihljiv nahrbtnik kot plazovni trojček pa vas ne sme opogumiti, da ne bi ravnali nič manj varno. Tudi če ste turni smučar, vam svetujemo uporabo lavinskega trojčka in tudi lavinskega nahrbtnika.

Najpogostejše zmote o lavinskem trojčku

Tisti, ki lavinskega trojčka še ni imel v rokah, bi utegnil pomisliti, da je z lavinskim trojčkom varen pred plazovi. A to nikakor ni res. Samo več možnosti imate, da vas najdejo v snegu oziroma, da vi najdete in izkopljete zasutega prijatelja. Če čakate gorsko reševalno službo, je lahko že prepozno. Možnost preživetja je veliko večja, če se v gore pozimi odpravite premišljeno in v družbi več izkušenih pohodnikov oziroma vsaj s prijateljem.

Pozimi v gore nikoli ne smete sami.

Drugo zmotno prepričanje je, da boste ponesrečenega izpod plazu lahko rešili kljub temu, da iskanja s plazovno žolno niste nikoli poskusili oziroma se ga naučili. V primeru reševanja morate poznati delovanje plazovne žolne in iskanja z njo. Podcenjevanje zimskih razmer ali reševanje na pamet je izgubljanje dragocenega časa in energije. 

Zasutega je treba odkopati čimprej oziroma najkasneje v 15-tih minutah. Takrat je možnost preživetja 90-odstotna. Potem krivulja preživetja močno pade.

Narobe pa je tudi, če ne  preverite delovanja plazovne žolne. Najbolje bo, da jo pred zimsko sezono oddate v pregled in preizkus pooblaščenemu prodajalcu. Dan pred turo jo obvezno preizkusite in se z njo ponovno seznanite. Če ne deluje, se ne odpravite na pot.

Kdaj in kako varno v gore pozimi?

Gore so pozimi čudovite, a prav nihče si ne želi slišati grozečega bobnenja snežnega plazu v zimski gorski idili. Še manj plaz izkusiti.

Kako in kdaj se je torej varno odpraviti v gore pozimi? Že nekaj dni pred odhodom v gore, spremljajte vremensko napoved in stanje nevarnosti proženja snežnih plazov na strani ARSO, to je t. i. plazovni bilten. Na tveganje snežnih plazov vplivajo vremenske in temperaturne razmere, še posebej pa:

• veliko novozapadlega snega,
• nenadna otoplitev,
• naklon pobočja med 30 in 50 stopinj,
• večja verjetnost plazu obstaja na gladki in negozdnati površini, kot so trava, zemlja, skale ter na severnih legah;
• kjer se zgodijo lokalni nanosi zaradi vetra; nastanejo t. i. klože,
• plaz lahko sproži tudi planinec ali turni smučar.

To je le nekaj osnovnih informacij o snežnih plazovih in lavinskem trojčku. Oglejte si posnetek s priporočili gorskega reševalca in inštruktorja Jožeta Celestine, pred prvim zaresnim snežnim podvigom pa se udeležite tečaja in trenirajte. 

Fotografije: Gorska reševalna zveza Slovenije.