Nevihta v glavi

Na številna tveganja za možgansko kap lahko vplivate

K možganski kapi vodijo dejavniki, na katere nimate vpliva, denimo družinska anamneza, starost in spol. A na številna tveganja vendar lahko vplivate.

Veliko boste storili že z zdravim življenjem, ki vključuje:

• redno gibanje,
• zmerno uživanje alkoholnih pijač,
• nekajenje,
• izogibanje drogam,
• skrb za vzdrževanje normalne telesne teže,
• spremljanje svojega zdravstvenega stanja,
• čim manj stresa.

»Povečano tveganje za pojav možganske kapi namreč pripisujemo zvišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, trepetanju srčnih preddvorov, bolezni karotidnih arterij, zvišanim trigliceridom in 'slabemu' holesterolu ter znižanemu 'dobremu' holesterolu. Pogosteje se pojavi tudi pri ljudeh, ki med spanjem za krajši čas prenehajo dihati (spalna apneja),« sliko možganske kapi opisuje prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica in nevrologinja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi 40 odstotkov kapi lahko preprečili zgolj z nadzorovanjem visokega krvnega tlaka.

Franci iz okolice Ljubljane je kljub normalni teži in zmernemu gibanju imel visok krvni tlak, v žilah pa se mu je kopičil holesterol. »Opozoril zdravnice nisem vzel resno, saj sem se počutil dobro,« se spominja, ko počasi odgovarja na vprašanje.

Del preventive je lahko tudi sklepanje Življenjskega zavarovanja za delovno nezmožnost. Izplačilo iz zavarovanja vam zagotavlja finančno varnost, če zaradi bolezni ali nezgode postanete popolnoma in trajno nezmožni za delo.

Veste, katerim tveganjem ste izpostavljeni vi? Preverite v kratkem testu.

Koga prizadene možganska kap

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) možgansko kap vsak dan doživi okoli 10 Slovencev. Vsako leto pa v slovenske bolnišnice zaradi možganske kapi sprejmejo okoli štiri tisoč pacientov – 40 odstotkov jih umre.

Možgansko kap vsak dan doživi deset Slovencev. Štirje umrejo, številni pa imajo trajne posledice.

Po statistikah NIJZ možganska kap v starostnih skupinah do 75 let precej pogosteje prizadene moške. Po 75. letu starosti pa je pogostejša pri ženskah, ki za njenimi posledicami tudi pogosteje umrejo.

Možganska kap je uničujoča bolezen, ki po mnenju strokovnjakov vrhunca še ni doživela. Globalna incidenca kapi se predvsem zaradi fizične neaktivnosti in visokega krvnega tlaka povečuje pri mladih odraslih.

Pričakujemo pa lahko tudi bistveno povečanje obolelih zaradi staranja prebivalstva; za vsako desetletje življenja po 55. letu se možnost za možgansko kap podvoji. 

57-letnega Francija je doletela na sprehodu s psom: »Naenkrat psa nisem več dobro videl. Ko je stekel za ptico, v roki nisem imel več dovolj moči, da bi zadržal povodec. Vedel sem, da je nekaj hudo narobe. Ko me je zagledala soseda, je takoj prepoznala znake kapi. Desno stran obraza sem že imel povešeno.«

Vrste možganske kapi

Približno 85 odstotkov bolnikov doživi ishemično možgansko kap, tako je doživel tudi Franci. Ta je manj smrtonosna in ima praviloma blažje posledice kot hemoragična.

• MOŽGANSKI INFARKT (ishemična kap) povzroči zapora ene od možganskih krvnih žil zaradi tromboze (posledica ateroskleroze) ali zaradi embolije (posledica krvnega strdka).

Predel možganov, ki ga žila napaja, ni več prekrvljen, dotok kisika in glukoze je tako prekinjen in tkivo odmre. 

• MOŽGANSKA KRVAVITEV (hemoragična kap) nastopi zaradi razpoka ene od možganskih arterij, ki ima oslabljeno žilno steno zaradi zvišanega krvnega tlaka ali ateroskleroze.

»Ko se razpoči žila v možganih, se kri razlije v možgansko tkivo in ga uniči. Hkrati pritiska na okolno tkivo ter tako povzroča značilne nevrološke simptome, odvisne od lokacije krvavitve.  Če pride do subarahnoidne krvavitve v prostore, ki obdajajo možgane in možganske prekate, pa lahko toksičen učinek krvavitve povzroči nevrološke in sistemske simptome,« povzema prof. dr. Bojana Žvan, ki je tudi strokovna predsednica Društva za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni.

Prepoznajte osnovne simptome možganske kapi: GROM

Nenadoma se zgodi GROM: Motnja Govora, ohromelost Roke, povešena stran Obraza dajejo vedeti, da se Mudi.

A to so le osnovni simptomi, saj ima možganska kap še druge obraze:

• Pogoste so motnje zavesti, zmedenost in slaba orientacija.
• Močno so lahko motene višje živčne funkcije: govor je nerazločen, nejasen ali nesmiseln (ali vse našteto), pisanje, branje in računanje je oteženo ali nemogoče.
• Pojavijo se motnje požiranja in občutkov po eni strani telesa ter motnje vida, denimo zoženje vidnega polja ali pojav dvojne slike.
• Oslabljena je lahko celotna polovica telesa, motena pa sta lahko tudi koordinacija in ravnotežje.

»Pri krvavitvi so prej navedeni znaki še bolj dramatični,« opozarja prof. dr. Žvanova. »Pridružijo pa se jim še glavobol, bruhanje, epileptični napadi in drugo. Pri subarahnoidni krvavitvi bolnik občuti celo najhujši glavobol v življenju, ob tem pa bruha in ima trd vrat.«

Pri kakršnemkoli odmiku vedenja od normalnega in nenadnem poslabšanju počutja je zato treba pomisliti na možnost možganske kapi.

Zavlačevanje je lahko usodno; vsako minuto žariščne ishremije povprečno odmreta okoli dva milijona nevronov.

Reševalci bodo zato po klicu na 112 sum obravnavali kot urgentno stanje. Dokler ne pridejo:

• Bodite ves čas ob bolniku in ga opazujte.
• Zapišite si čas nastopa simptomov možganske kapi, saj je poznavanje tega bistveno pri odločanju o možnostih zdravljenja.
• Poležite ga na čim bolj udobno podlago.
• Ob zoženi zavesti naj leži v stabilnem bočnem položaju, posebno ob slabosti in bruhanju.
• Uživanje aspirina ob sumu na možgansko kap je napačno in lahko škodljivo!
• V redkih primerih je potrebno tudi oživljanje: sprostite dihalne poti, po potrebi izvajajte umetno dihanje in zunanjo masažo srca.

Ekipi nujne medicinske pomoči poskušajte dati čim več informacij – o zdravilih, ki jih oseba uživa, in morebitnih alergijah na zdravila, o glavnih boleznih, morebitnih nedavnih poškodbah ter o poteku simptomov.

Pri možganski kapi rešuje hitrost

Obravnava možganske kapi je tekma s časom. Prej ko bo bolnik zdravljen, več možnosti ima za preživetje in vrnitev v normalno življenje. Krvavitev je treba operativno ustaviti in brez odlašanja sanirati. Krvni strdek lahko z zdravilom raztopijo le do štiri ure in pol po kapi. Franci je zaradi hitre reakcije bližnjih ujel to časovno okno in manjši strdek so uspešno raztopili.

»Danes vemo, da so možgani sposobni počasnega samoobnavljanja. S terapijo z matičnimi celicami lahko ta proces občutno pospešimo.« Doc. dr. Urban Švajger, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Center za razvoj naprednih zdravljenj

Če je potrebna mehanska odstranitev strdka, jo mora interventni nevroradiolog opraviti v šestih urah od kapi.

Možgansko kap, ki je posledica strdka, preživi več bolnikov, medtem ko je umrljivost pri hemoragični kapi 40 odstotkov v prvem mesecu in kar 54 odstotkov v enem letu.

Kap je tako v Sloveniji tretji najpogostejši vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Le do 40 odstotkov bolnikov po kapi je namreč funkcionalno neodvisnih.

Rehabilitacija in življenje po možganski kapi

Kljub hitremu ukrepanju večina pacientov po kapi potrebuje intenzivno rehabilitacijo. Nekateri pacienti si nikoli ne opomorejo povsem, drugi si opomorejo hitro.

»Po rehabilitaciji v URI Soča zdaj normalno hodim, moj govor pa je še vedno nekoliko počasen,« pojasnjuje Franci, ki ga je kap doletela pred dvema letoma. Nato je povsem spremenil način življenja. »Vem, da lahko za okrevanje po kapi največ storim sam.« 

V tujini so uspešni poskusi z vnosom zdravil s pomočjo biorazgradljivih nanodelcev. Možgane namreč od preostalih delov telesa ščiti možganska pregrada, ki jo je z običajnimi zdravili težje »premagati«. Preboj pri izdelavi takšnih nanodelcev je dosegel tudi prof. dr. Boris Turk z Inštituta Jožefa Stefana.

Dobre rezultate pa kaže tudi zdravljenje z matičnimi celicami, ki se lahko preobrazijo v različne telesne celice, tudi možganske.

Doc. dr. Urban Švajger se v sodelovanju s strokovnjaki in sodelavci pripravlja na čas, ko bo tudi v Sloveniji steklo takšno zdravljenje po možganski kapi: »V vsakem človeku so povsod, tudi v možganih, prisotni različni tipi matičnih celic. Zaradi teh se lahko možgani obnavljajo. A to obnovo želimo pospešiti. Tako je v tujini že povsem sprejeto zdravljenje, pri katerem v žilo ali na mesto poškodbe vnesejo dodatne matične celice.«

S preobrazbo v možganske celice lahko nadomestijo umrle in poškodovane celice. Sproščajo pa tudi številne topne molekule, ki spodbujajo rast novih žil in nevronov ter preprečujejo povečano odmiranje možganskih celic. 

»Nekaj je študij, pri katerih niso dosegli občutnih izboljšanj, a precej več jih kaže na uspešnost. Pacienti, ki so jim matične celice vbrizgali neposredno na obolela mesta, so denimo ponovno shodili, spregovorili, začeli pisati,« povzema doc. dr. Švajger. Čeprav zdravljenje v Sloveniji še ni dostopno, se bo zelo verjetno kmalu premaknilo tudi na tem področju.

Premislite tudi o sklenitvi Dodatnega zavarovanja za hude bolezni. To vam bo v primeru možganske kapi in drugih bolezni sodobnega časa, kot so rak, stres, anskioznost, depresija in izgorelost, pomagalo ublažiti finančno breme bolezni oziroma vam bo omogočilo dodatno zdravljenje ali nego.