7 napak, ki jih delajo neizkušeni pohodniki

Nesreče v gorah in kako se jim izogniti?

Pri obisku gora so postali vse bolj pomembni osebni izzivi, dosežki, rekordi. Kako v čim krajšem času osvojiti vrh, napraviti najlepše fotke in si za naslednjič zadati še višji cilj?

Občasni pohodnik se ne more primerjati, še manj zgledovati po gorskih tekačih ali alpinistih. Ne v pripravljenosti, ne v opremi. Gorski tekač je fizično mnogo bolje pripravljen in izkušen, alpinist pa se je lep čas izobraževal, da zna uporabljati opremo, in je v gorah preživel dobršen del leta.

Kot občasni obiskovalec gora je zato edina varovalka ta, da se dobro pripravite. Šteje predvsem postopnost. Če niste prepričani, ali boste turi kos, se raje odločite za lažjo. Šele potem se odpravite na zahtevnejšo turo. Gore bodo tu tudi pojutrišnjem.

1. »Superge so čisto v redu.«

Tukaj ne govorimo o tujcih, ki imajo premalo informacij, kako se odpraviti v gore, zato na njihovih nogah videvamo tudi sandale. Govorimo o domačih pohodnikih, ki obujejo mehke superge z drsečim podplatom. Ta je lahko usoden že na zglajenih skalah ali koreninah tudi v sredogorju ali celo na Šmarni gori. Če je vreme vlažno ali mokro, pa …

Še enkrat ponovimo: planinska obutev mora imeti kvaliteten, trd in dobro narebran podplat, ki preprečuje zdrs. Priporočljiv je polvisok oziroma visok čevelj, ki oprijemlje gležnje.

2. »Rezervnih oblačil ne rabim.«

Vse več je planincev, ki se visokogorje odpravijo z malim pohodnim nahrbtnikom, ki je sicer priročen za gorske tekače ali za ture po sredogorju. Seveda si vsak planinec želi čim lažji nahrbtnik, toda tega ne smete narediti na račun nujne opreme v njem.

Vsekakor tudi poleti poskrbite za rezerva oblačila, vetrovko, toplo jopo ali lahko puhovko, kapo in rokavice ter alufolijo.

Pa ne le zato, ker se vremenske razmere v gorah hitro spreminjajo in sneg ter temperature pod 0 stopinj Celzija poleti v gorah niso nič neobičajnega. Izčrpanost lahko privede do podhladitve tudi pri temperaturi zraka 10 stopinj Celzija. V gorah je namreč več podhladitev poleti kot pozimi.

Za hojo v hribe se oblecite v lahka oblačila iz kvalitetnih materialov, ki odvajajo vodo. Tako v primeru, da so mokra, ne hladijo, suha pa ne grejejo preveč. Za visokogorje ne bo narobe, če je to majica z dolgimi rokavi in dolge hlače.

Taka oblačila vas bodo varovala tudi pred sončnimi žarki, ki so v gorah zaradi redkejše atmosfere še bolj nevarni. Na izpostavljene predele kože morate nanesti sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, za varnost oči pa poskrbeti z očali, ki se dobro prilegajo obrazu in imajo tudi zaščito ob straneh.

3. »V hribih paše pivo ali špricer.«

Opozoril, da naj ne pijemo, ko vozimo, je vsako leto nekaj. Zadnje čase je tudi več opozarjanja na to, da je stopiti na smučke pod vplivom alkohola nevarno in se lahko slabo konča. A tudi alkohol pred in ob hoji v hribe ni priporočljiv zaradi več razlogov.

Ne le, da se pod vplivom alkohola spremenijo zaznave in občutki – to je še posebej nevarno pozimi, saj alkohol širi žile in otopi telo, da več ne čuti mraza. Treba je vedeti, da ima alkohol pri fizičnih naporih, kot je hoja v hribe, tudi škodljive vplive na človeško telo.

Alkohol prispeva k večji dehidraciji, poleg tega pa slabo vpliva oziroma otežuje regeneracijo.

Res je, da alkohol zmanjša občutek bolečine in izčrpanosti. A če ste mislili, da boste zaradi piva ali nekaj požirkov žgane pijače bolje fizično pripravljeni, ste se zmotili. 

Dobra hidracija je izredno pomembna. Na dan morate računati z 1,5 litra vode ali izotonične pijače. Alkohol pa si privoščite kvečjemu v koči potem, ko ste zaključili s hojo za tisti dan. 

4.  »Dol bo že šlo.«

Človek je narejen tako, da vidi pred sabo le cilj.

V primeru hoje v hribe pa cilj ne sme biti vrh, pač pa varen povratek v dolino.

Zato je treba vsako pot načrtovati tako, da imate, ko dosežete vrh, še dovolj časa in najmanj 50 % moči, da varno sestopite. Pri sestopu morate računati, da ste že bolj utrujeni in manj pozorni. Gorska reševalna zveza Slovenije kot najbolj pogost vzrok za nesreče v gorah beleži zdrs. In prav pri sestopu je nevarnost za zdrs povečana.

Dobra fizična pripravljenost za hojo v hribe ni le kondicija – ta je potrebna predvsem za vzpon. Tudi na sestop se je treba pripraviti. Za stabilen in varen korak pri sestopu so potrebni mišična moč, dobra koordinacija in stabilnost sklepov. Pri sestopu namreč prihaja do obremenitev vezi in sklepov pri vsakem koraku z večkratnikom naše telesne teže!

Zaradi vsega naštetega je velika napaka, če si za turo ne vzamete dovolj časa. Ne nasedite pritiskom, če vam je znanec govoril, da se lahko na ta in ta vrh pride v enem dnevu. Prav nič ni narobe, če prenočite v planinski koči in pot nadaljujete oziroma sestopite naslednji dan.

5. »Rabim eno dobro fotko z vrha za Instagram.«

Sončni vzhod v gorah! Fantastični razgledi! Morda selfi z gamsi? Družbena omrežja nas z lepimi gorskimi vtisi seveda prevzamejo. So nam v navdih in so motivacija. Ne smejo pa biti povod za prenagljene odločitve, kam, kdaj in kako se boste odpravili, da bi tudi sami napolnili svoj profil z lepimi fotografijami in bi se virtualni javnosti pohvalili s svojimi podvigi.

6. »Saj imam cepin in dereze v nahrbtniku.«

Na zelo zahtevnih poteh je priporočljivo imeti samovarovalni komplet. V nekaterih trgovinah s športno opremo se ga da tudi izposoditi.

A gorski reševalci opozarjajo, da ga mnogo ljudi ne zna uporabljati. Ko so na izpostavljenih mestih, ne znajo pravilno rokovati z vponkami in pozabljajo na pravilo, da morata biti vedno vpeti dve vponki. Še slabše je, če se to dogaja na poteh, ki so zelo obljudene. Takrat se lahko nabere kolona planincev, ki pritiskajo na neodločneža in ga celo prehitevajo. 

Tudi prepričanje, da se ob samovarovalnem kompletu ne morete poškodovati, je zmotno. Razdalja med točko zdrsa in točko, kjer je jeklenica vpeta v klin, je lahko velika, zato se planinec lahko precej potolče.

Če niste prepričani, kako in v kakšnih razmerah se določena oprema uporablja, se na turo, ki zahteva uporabo te opreme, prvič odpravite z licenciranim gorskim vodnikom.

Ena izmed takih stvari je tudi uporaba cepina in derez. Na severnih straneh, v globokih grapah vas lahko preseneti sneg tudi poleti. Če snežišče nima varnega izteka, si morate natakniti dereze in uporabiti cepin. Ali ga znate? Če nimate derez in cepina ali jih ne znate uporabljati, je bolje, da se obrnete.

Priporočamo tudi uporabo čelade. Zakaj? Preverite v članku in posnetku.

7. »Če ne bo šlo, me bo pobral helikopter.«

Odgovornost vsakega, ki se podaja v hribe, je, da pravilno oceni svoje zmožnosti. To še posebej velja za kronične bolnike, alergike, starejše, otroke in večje skupine. Pot načrtujte nekaj dni vnaprej, in to s pomočjo zemljevidov ali aplikacije LocusMap. Sproti preverjajte vremensko napoved.

Osvežite znanje prve pomoči. Zavedajte se, da helikopter ne more poleteti, če je vreme slabo, v megli ali v temi. Preden pridejo gorski reševalci do kraja nesreče, lahko mine nekaj ur, saj  s sabo nosijo težko opremo za reševanje. Tudi zato je pomembno, da imate s sabo topla oblačila, visokoenergijski prigrizek in pijačo, da se zdravstveno stanje še ne poslabša.

Ne pozabite pa še, da je v tujini helikoptersko reševanje plačljivo.