Naj planinska pot 2020 je planinska pot na Triglav čez Plemenice

V izboru za naj planinsko pot, ki smo ga v okviru akcije Očistimo naše gore v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pripravili že tretjič, je po izboru glasovalcev z veliko prednostjo zmagala Bambergova planinska pot z Luknje čez Plemenice na Triglav. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili jubilejna planinska pot z Vršiča čez Zadnje Plate na Prisojnik skozi Zadnje okno ter planinska pot Kranjska koča na Ledinah—Koroška Rinka. Letos je bilo v izboru za naj planinsko pot 7 zelo zahtevnih planinskih poti, ki so potrebne obnove.

Letošnja zmagovalka je kljub zahtevnosti pri planincih zelo priljubljena. Da bo spet varna, bo Zavarovalnica Triglav v okviru akcije Očistimo gore prispevala sredstva za njeno obnovo.

Za Bambergovo planinsko pot skrbi planinsko društvo PD Ptuj. Zaradi zahtevnosti bo pri obnovi sodelovala tehnična ekipa markacistov Planinske zveze Slovenije. Potrebno bo zamenjati jeklenice in varovala ter mestoma označiti pot.

Vas mika, da bi se podali na najtežjo planinsko pot na Triglav? Pripravili smo natančen opis poti. Ker je pot zelo zahtevna, se nanjo dobro pripravite in upoštevajte priporočila za varno hojo. 

Zanimivosti in zgodovina poti

Markirana pot z Luknje do Zaplanje se je nekdaj imenovala Bambergova pot (Bambergweg), saj so jo nadelali, zavarovali ter septembra leta 1913 predali v uporabo člani kranjske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva (Deutsche-Österreichischer Alpenverein, Section Krain). Poimenovali so jo po enem izmed ustanoviteljev in prvem predsedniku kranjske sekcije DÖAV Ottmarju (Ottu) Bambergu. Sedaj pot imenujemo pot čez Plemenice, saj se Plemenice imenuje tudi planota na robu severne stene Triglava.

Pri vzponu čez Plemenice nas pot nekajkrat zapelje na rob Severne triglavske stene, ki ji največkrat krajše rečemo kar Stena. Največja in najlepša stena Julijskih Alp je visoka več kot tisoč metrov in široka tri kilometre ter sodi med najmogočnejše v Apneniških Alpah.

Skalni zid ni monoliten, temveč je poln številnih grap in stebrov. V levem delu sta najbolj izrazita Slovenski in Nemški steber, nato proti desni sledi trikotni Centralni steber, še bolj desno se nad skalno krnico Amfiteater vzpenjajo previsne gladke stene Sfinge. Če jo pogledamo v določeni smeri, nas zelo spominja na egipčansko Sfingo v Gizi, zato so ime prevzeli kar od nje. Dolga leta je zaradi nedostopnosti, previsov in redkih razčlemb predstavljala velik plezalski problem do leta 1961, kasneje pa so v tem delu potegnili še nekaj najtežjih plezalnih smeri.

Zahtevnost in oprema

Označena pot je s prevala Luknja do vrha Triglava zelo zahtevna. Jeklenice in varovala so nameščena na mestih, kjer je najbolj potrebno. Na teh mestih priporočamo samovarovanje. Zaradi izpostavljenosti, strmega pobočja, ki ga pot preči, ter visokogorskega značaja poti za vzpon potrebujemo osnovno opremo za visokogorje, kar pomeni visoke ali polvisoke čevlje z dobrim podplatom, čelado, plezani pas in samovarovalni komplet ter rokavice, da si ne poškodujemo rok.

V mokrem je na poti nevarno za zdrs, spomladi in v zgodnjem poletju so na osojnih mestih, grapah in podih snežišča, zato naj bodo cepin in dereze v tem času z nami.

Na pot naj se podajo izkušeni gorniki, otrokom in neizkušenim priporočamo spremstvo gorskega vodnika.

Višina in čas vzpona

Višina: 2864 m

Višina izhodišča: 1015 m

Višinska razlika: 1849 m

Čas: Vrata–Luknja–Triglav: 6–7 h

Izhodišče

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica malo pred karavanškim predorom. Na križišču zavijemo levo (desno Jesenice) in se po dolini ob Savi Dolinki vozimo proti Kranjski Gori. Za novejšim počivališčem na levi pred mostom in cesto za Mojstrano zavijemo levo (oznaka za dolino Vrata) ter se po asfaltni cesti mimo cerkvice svetega Klemena in manjšega lokalnega smučišča ter odcepa za dolino Krmo na levi pripeljemo v Mojstrano. V križišču zavijemo levo in se skozi vas ter mimo Slovenskega planinskega muzeja zapeljemo v dolino. Cesta je v začetnem delu, ko nas čaka nekaj strmih klancev, še asfaltirana, nato pa se položi in po makadamski cesti se pripeljemo na večje parkirišče pred zapornico. Do Aljaževega doma nas čaka približno 5 minut hoje. V poletni sezoni je parkirišče plačljivo.

Vzpon

Do Luknje

S parkirišča se napotimo proti Aljaževemu domu, sledimo makadamski cesti čez poseko, od koder se nam prvič pokaže Severna triglavska stena v vsej svoji veličini. Ta pogled nas bo spremljal vse do prevala Luknja. Kmalu pridemo do suhe struge Triglavske Bistrice in spomenika padlim partizanom gornikom v obliki velikanskega klina z vponko. Tu je na levo odcep Tominškove poti, ki vodi  do Triglavskega doma na Kredarici in naprej na Triglav. S prodov počasi zavijemo rahlo desno v listnat gozd mimo odcepa poti za Sovatno, Kriške pode in Bivak pod Luknjo. Skozi zaraščeno Bukovlje, kjer na idiličnem mestu stoji bivak, vodi do Luknje še druga pot.

Gozd se kmalu umakne, pot se dotakne potoka Triglavske Bistrice in ob njegovem živahnem šumenju se počasi vzpenjamo proti njenemu izviru. Pogledi na okolico se širijo, pred nami je mogočna trikilometrska Stena. Kmalu, v bližini izvira in pod snežiščem pod vznožjem severne stene, se v levo čez vodo odcepi markirana pot čez Prag (oznaka je na skali). Naša pot pa nato počasi zavija v desno v nizko grmičevje, ki se mu višje izvijemo v bližini odcepa za Bivak pod Luknjo (desno).

Med manjšimi balvani se po zagruščeni poti dvigujemo proti značilnemu širokemu žlebu, kjer nas na vstopu čaka nekoliko naporno melišče, po katerem se višje levo približamo zahodni strani Stene. Jeklenice na steni nam pomagajo pri vzponu, čez krajši krušljiv žleb pa smo hitro na travnatem prevalu ob drogu z oznakami, saj je Luknja pomembno razpotje. Odpre se nam pogled na južno trentsko stran, naravnost pred nami je Zadnjiški Ozebnik, desno poteka pot na Bovški Gamsovec in Kriške pode, na levo pa vodi pot čez Plemenice na Triglav. Do sem smo potrebovali dve uri in pol.

Na prevalu se opremimo za nadaljevanje poti, ki postane zelo zahtevna: nadenemo si čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet, pospravimo palice in pripravimo rokavice.

Na vrh Plemenic

Z Luknje gremo levo navzgor po sprva travnatem robu vendar hitro zavijemo na trentsko stran in se nam odpre pogled na razčlenjeno skalno travnato pobočje, po katerem vodi pot bolj ali manj pod grebenom prečno navzgor. Po krušljivem terenu z lažjim plezanjem in ob nizkih jeklenicah pridemo do strme gladke stene severozahodnega grebena Stene, kjer se začne težji del poti. Pri spominski plošči začnemo s plezanjem ob jeklenicah sprva v desno, prečnica je izpostavljena, nato pa še vedno ob jeklenicah poplezavamo kar navzgor do roba.

Na tem delu priporočamo uporabo rokavic, saj so nekateri prameni jeklenic zaradi padajočega kamenja potrgani in si brez njih lahko poškodujemo roke.

Malo naprej sledi z jeklenico zavarovan žleb, nato pa se po širšem plitvem nezavarovanem in izpostavljenem žlebu v lahkem plezanju dvigujemo proti grebenu, kjer prvič pogledamo na severno stran v dolino (v bližini je manjša plošča), vendar se spet vrnemo na trentsko stran. Sestopimo nekaj metrov čez "neroden" kamin, kjer se moramo tisti s krajšimi nogami malo raztegniti, nato pa se za naslednjim robom dvignemo na prepadni rob, kjer se pot drugič dotakne grebena in lahko pokukamo na severno stran. Ker je greben naprej skalnat in ni nobenega lažjega obhoda, nam ne preostane drugega, kot da v atraktivnem nekajmetrskem plezanju "premagamo" ta del skalnega grebena.

Od tu naprej so večje tehnične težave za nami in se po manj strmem s travo poraščenem pobočju čez več robov počasi približujemo bolj izrazitemu stolpu, ki ga vidimo v daljavi. Na skalnem robu pod stolpom nas markacije vodijo navzgor do njega, vendar ga obidemo po levi strani v lažjem plezanju in po krajšem zagruščem žlebu stopimo na rob nad njim. Nad nami se odpre široko pobočje, desno se nad zagruščeno grapo dvigujejo strme stene vrha Plemenic. Nezahtevna pot naravnost navzgor nas privede spet na širši rob, od koder se nam desno odpre pogled na vršno glavo Triglava in na del mogočne severne stene pod njo.

Dolino Vrat imamo kot na dlani. Na trentski strani nas še vedno spremljajo Zadnjiški Ozebnik, dolini Zadnjica in Zadnjiški dol, dvoglavi Kanjavec in mogočni zid Velikega Špičja.

Sledi še zadnji tehnično težji del poti. Sledimo poti po robu, vendar se nam kmalu nasproti postavi razčlenjeno skalovje, ki se višje zaključi kot vrh Plemenic. Težavam tega dela grebena se umaknemo na sever do žleba in zapore, in zaidemo do na videz neprehodne stene. A samo na videz, kajti po sistemu dveh kaminov s pomočjo jeklenice, klinov in skob priplezamo v lažji svet in v okljukih med travami na manjšo uravnavo vrha Plemenic.

Do Aljaževega stolpa

Pred nami se pokažejo zahodna stran vršne glave Triglava in desno Triglavska škrbina, h kateri smo namenjeni. Pod njo leži gredina, kjer poteka neoznačena Kugyjeva pot, desno so zagruščeni podi Zaplanje ter vzpetina Glava v Zaplanji. Od tu imamo tudi prvi bližnji pogled na kamnito Sfingo, najstrmejši del Severne triglavske stene.

Sedaj nas čaka še sestop v manjšo škrbino, levo severno po rdečem kaminu in na nasprotni trentski strani po s klini in skobami zavarovanem kaminu. Krajša jeklenica nam pomaga čez izpostavljeno prečnico nad melišči desno pod nami in nato sledi samo še nezahteven vzpon po lahkem pečevju na planoto. Čez gladka skalna pobočja se vzpenjamo proti južni strani vršne glave Triglava, kjer se nam z desne priključi pot od Tržaške koče na Doliču. 

Po zagruščeni poti pridemo do stene in se s pomočjo klinov dvignemo do kamnite gredine, zavarovane z jeklenico in izklesanimi stopnicami. Po njej se vzpnemo do rdeče zagruščene grape, da pridemo na Triglavsko škrbino, včasih imenovano tudi Bovško škrbino. Od tu se lahko na desno spustimo po zavarovani poti do Doma Planika, mi pa nadaljujemo še zadnji del vzpona na vrh.

Levo čez grušč pridemo do skalnega pobočja, kjer se začnejo jeklenice in nam v nadaljevanju pomagajo čez bolj izpostavljena mesta. Proti grebenu se vzpenjamo v okljukih, lažje pečevje se proti vrhu izoblikuje v greben, ki ima nekaj zanimivih prehodov. Še zadnji ožji del in nekaj metrov nas loči do Aljaževega stolpa, ki smo ga opazili že malo nižje.

Na vrhu nas bo pozdravila množica planincev in v lepem vremenu še čudovit razgled na bližnje in daljne gore.

Sestop

Z vrha sestopimo po z jeklenicami zavarovanem jugovzhodnem grebenu na Mali Triglav, kjer je desno odcep za Dom Planika. Nadaljujemo severovzhodno čez skalno pobočje Malega Triglava in levo po izpostavljeni polički do zadnjega strmega dela, dokler ne stopimo na melišče roba nad Snežno konto na desni. Sestopimo še nekaj metrov in se po grušču dvignemo do Triglavskega doma na Kredarici.

Od tu sestopimo po težkem kraškem svetu Kotla do Begunjskega studenca pod Begunjskim vrhom, kjer izberemo ali lažjo zavarovano pot čez Prag ali daljšo in težjo ter ravno tako zavarovano Tominškovo pot. Za oba sestopa v dolino Vrata do Aljaževega doma bomo porabili tri ure in pol od Triglavskega doma na Kredarici.

Fotografije: Irena Mušič Habjan in Vladimir Habjan