Postavite meje (krizi) v srednjih letih

V srednjih letih se dogajajo spremembe, ki od posameznika zahtevajo ovrednotenje stanja, v katerem je, in hkrati tudi prilagoditev na nove razmere, v katere vstopa. To obdobje se zato pri marsikaterem kaže kot t. i. kriza srednjih let. Ta naj bi bila le ena od kriz, s katerimi se človek spopade v življenju, pojasnjuje psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek.

Meje krize srednjih let, o kateri lahko več zanimivosti preberete proti koncu članka, so po besedah strokovnjakinje tako pri moških kot ženskah postavljene zelo široko: »Pri nekaterih se to obdobje pojavi pri 30 letih, pri drugih pri 40 letih, pri nekaterih veliko kasneje.«

Čeprav si različni strokovnjaki niso enotni, kako bi opredelili ta pojem, ena od medicinskih razlag krizo srednjih let opisuje takole: »Je obdobje osebnih čustvenih pretresov in izzivov, s katerimi se srečujejo nekateri ljudje, ko dosežejo srednja leta svojega življenja. V tem obdobju jih spremlja želja po spremembah v njihovih življenjih. Povzročita jo zaskrbljenost in strah pred staranjem.«

Na tem prestopu se zato nekateri poleg drugih sprememb, ki jih uvajajo v svoje življenje, usmerijo tudi v iskanje zdravega življenjskega sloga, ki ga povežejo z novimi športnimi aktivnostmi.

Ste tudi vi navdušeni nad športnimi aktivnostmi? Preverite, kako lahko pravočasno poskrbite, da boste brez skrbi, če se vam kdaj le ne bi uspelo izogniti poškodbam.

Rekreacija da, a ne za vsako ceno

Športni psiholog Aleš Vičič opaža, da se v zadnjih letih med rekreativci srednjih let pojavljata dve vrsti najranljivejših skupin. Na eni strani so to t. i. profesionalni rekreativci, ki šport vzamejo izjemno resno, dnevno rekreacijo poimenujejo treningi in pri tem tudi večkrat pretiravajo.

Na drugi strani pa so t. i. navdahnjeni rekreativci, ki si šport postavijo za izziv: »Športno so aktivni malo za šalo, malo zares, a ker se zaženejo z vso močjo, je to večkrat škodljivo za njihovo telo.«

Po 20. letu starosti se začnemo starati, predvsem naše telo. Zato je regeneracija počasnejša, elastičnost mišic manjša, ljudje pa so veliko bolj dovzetni za poškodbe.

Psiholog krizo srednjih let opredeljuje kot podaljšano obdobje nekoliko slabšega počutja in prikritega stresa, ki pa se večkrat razvija popolnoma nezavedno. Kadar se takšna oseba ukvarja z rekreacijo, mora biti zelo previdna, da ne preseže zdrave meje.

Kdaj je športne aktivnosti preveč?

Aleš Vičič je glede rekreacije, bodisi da jo povezujemo s krizo srednjih let ali ne, zelo jasen: »Rekreacija sama po sebi omogoča zdravje in dobro počutje, ni pa povezana s tem, da bi omogočala dosežke.«

Osebe, ki pretiravajo z rekreacijo, po mnenju strokovnjaka včasih motivira nekakšna oblika storilnostne ambicioznosti. Pojavi se, ker te osebe na drugih področjih v svojem življenju izgubljajo nadzor ali pa so enostavno nezadovoljne s svojim vsakdanom.

Pri rekreaciji lahko ta nadzor ponovno dobijo, vsaj za kratek čas. Vsak užitek jim namreč služi kot nadomestitev manka nečesa drugega – v tem primeru vsaj za trenutek pozabijo na nezadovoljstvo.

Za te osebe je rekreacija tekmovalno orodje, ženejo se za dosežkom, zanemarjena pa je zdrava mera športnega gibanja. Prav tako je to obdobje, ko imajo več časa kot prej in je zato tudi več priložnosti, da ga izrabijo (preveč) koristno.

V takšnih primerih se dogaja, pojasnjuje strokovnjak Aleš Vičič, da rekreacija začne vplivati na tri področja.

1. Škoduje zdravju, pojavljajo se poškodbe, v prvi vrsti preobremenitvene (sklepi, hrbtenica). Ljudje se ne ustavijo, zaradi pretiravanja so večkrat izčrpani.
2. Rekreacija lahko škoduje profesionalnemu življenju, saj se ambicioznost iz poklicnega življenja preusmeri v šport. To lahko znova vodi do pretiravanja in zdravstvenih zapletov.
3. Marsikdaj se zgodi, da zaradi rekreacije trpi tudi socialno področje (družinsko življenje, prijatelji, partnerska zveza), ker ljudje sami ne znajo postaviti zdrave meje, kdaj je nečesa dovolj.

Preprečite, da užitek preraste v odvisnost in preobremenitve

Strokovnjak poudarja, da šport nikdar ni napačna odločitev tako za osebe, ki se znajdejo v krizi srednjih let, kakor sicer tudi za druge, ki se jih kriza ne dotakne. Od nekdaj je in bo veljal za pozitivno aktivnost.

Težava se pojavi takrat, kadar rekreacija iz užitka preraste v pretiravanje ali celo v odvisnost. Če pri sebi ali bližnjih opazite katerega od zgornjih znakov, je že čas za alarm. Oseba sama namreč ob tem ne vidi težav, saj vsak dosežek jemlje kot pozitivno nagrado. Ob tem ima občutek samokontrole nad situacijo, čeprav bitko s preobremenitvijo že zdavnaj izgublja.

Psiholog svetuje tudi, da vsako športno aktivnost pogledate z obeh plati: tek ni obremenjujoč, če se ga lotevate umirjeno, po korakih in na način, ki je primeren za vas; če pa ste pred tem imeli precej sedeč način življenja, danes pa so vaš cilj polmaratoni, se slej ko prej lahko srečate z obrabo sklepov ali drugimi zdravstvenimi težavami.

Preberite o teku, ki je vse bolj priljubljena oblika rekreacije in v zdravih mejah velja za izrazito koristnega, a je lahko škodljiv že prehiter tempo.

Kadar se pojavijo preobremenitve, je večkrat že prepozno, saj smo ljudje nagnjeni k temu, da stremimo k vedno višjim ciljem. Pri tem pa ne razmišljamo, kakšne bodo ob tem tudi posledice.

Prva misel naj bo preventiva

Na možne zaplete je zato pametno pomisliti, preden je prepozno. Če zanje niso krive poškodbe, lahko v srednjih letih ne nazadnje presenetijo tudi kronična obolenja, kot so težave z želodcem, visok krvni tlak ali srčne težave.

Statistika kaže, da začne možnost, da boste potrebovali specialista, bistveno naraščati po 40., še izraziteje pa po 50. letu. Kako vam lahko pomaga dodatno zdravstveno zavarovanje?

Dr. Veronika Podgoršek pojasnjuje, da so srednja leta čas, ko dobimo račun za vse življenje: kako smo se prehranjevali, gibali, prav tako se kažejo tudi vedenjski vzorci naših medosebnih odnosov.

Za brezskrbno in varno življenje vam lahko pomagamo poskrbeti v Triglav, Zdravstveni zavarovalnici. Če vas poškodbe in bolezni vseeno kdaj presenetijo, vam z dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji omogočamo hitrejšo pot do specialističnega pregleda in zdravstvenih storitev, ki bi jih sicer morali poravnati iz svojega žepa.

Tolikokrat smo jo omenili, to krizo srednjih let ... A od kod pravzaprav izvira ta izraz in kaj se takrat zares dogaja?

Prvič se pomensko pojavi že v poeziji angleškega pesnika Williama Langlanda, ki se o krizi posredno sprašuje v pesnitvi Piers Plowman (Peter Orač). Napisal jo je okrog leta 1400, v njej pa moški zaspi in sanja o iskanju namena življenja. V nekem trenutku se sreča z Domišljijo, ta pa mu svetuje, naj se sprememb loti v srednjih letih svojega življenja, preden mu upadejo vse življenjske moči.

Izraz kriza srednjih let je sicer mesto v terminologiji našel v 60. letih prejšnjega stoletja s kanadskim psihologom Elliottom Jaquesom. Raziskoval je vedenje več kot 310 znanih umetnikov, med drugimi Mozarta.

Jacques je pri njih opazil skupno značilnost: okrog 35. leta starosti je njihova ustvarjalnost izginila ali pa jim je upadla produktivnost. Kriza srednjih let je tako v prvotnem pomenu opredeljevala obdobje pomanjkanja kreativnosti.

Kako jo doživljajo moški in kako ženske?

Raziskav o tem, kako se razlikuje dojemanje tega pojava med moškimi in ženskami, ni veliko. Margie Lachman z ameriške univerze Brandeis je leta 1994 ugotovila, da vendarle ni tako zelo različno: »Glavna razlika je predvsem ta, da se ženske v tem času poskušajo osredotočiti predvsem na fizične in zdravstvene spremembe ter jih tudi reševati. Moški krizo in občutek nezadovoljstva pogosteje povežejo z razočaranjem, na primer tistim, ki ga občutijo na delovnem mestu.«

Ženske se na krizo srednjih let odzivajo drugače kot moški. Pri njih se pojavi veliko bolj interno, za zidovi lastnega telesa.

Tudi psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek dodaja, da se glede na raziskave ženske s spremembami v srednjih letih spopadajo težje kot moški. To je povezano z izredno sunkovito hormonalno spremembo v možganih, ki je moški nikoli ne izkusijo.

Za to obdobje pa obstajajo tako fiziološki kot tudi psihološki dokazi, kaj vse se dogaja v nas.

Spremembe v srednjih letih so dokazane pri obeh spolih

S fiziološkega vidika se bistvene spremembe dogajajo v zunanjem videzu, pojasnjuje ameriška psihologinja Vivian Diller. Pri ženskah:

• se spreminja koža,
• pojavijo se hormonske spremembe,
• med drugim se lahko zgodaj začne tudi menopavza, ki vodi k vročinskim valovom, bolečinam v sklepih, tesnobi, depresiji, utrujenosti ipd.

Moški se spoprijemajo:

• s spremembo videza,
• z izgubo las,
• z bolečinami v hrbtu, sklepih, okončinah ipd.

Strokovnjakinja dr. Podgorškova k temu dodaja še upad estrogena pri ženskah, ki je povezan z utrujenostjo, razdražljivostjo, močno željo po sladkarijah, zmanjšanjem spolnega poželenja, pri moških pa upad ravni testosterona, s katerim je povezana andropavza oziroma zmanjšanje spolne sle.

S psihološkega vidika so ženske tiste, ki si želijo sprememb in nečesa novega, pa naj bodo poročene, ločene ali samske. Občutek imajo, da svojih življenjskih želja niso izpolnile.

Moški se obremenjujejo z vedno manjšo toleranco do vsakodnevnih rutin in slabe družbe. Prav tako so razdražljivi, postajajo tudi precej samokritični.

Čeprav se oba spola s krizo srednjih let spoprijemata različno, je obema skupno, da gre v globljem pomenu predvsem za krizo identitete. Ta pa je odvisna od različnih zunanjih dejavnikov in odnosov, zaključuje dr. Podgorškova.