Kdaj na pregled k zobozdravniku?

Ustno votlino naseljuje kar 20 milijard bakterij. A brez skrbi. Njihov vpliv večinoma krotimo z zobno ščetko in pasto, nujni pa so tudi redni obiski pri zobozdravniku in ustnem higieniku. Če boste skrbeli za ustno higieno in stanje pravi čas preverili v zobozdravstveni ambulanti, je velika možnost, da bodo vaše poti na zobozdravniški stol praviloma preventivne.

Skrb za zobe prilagodite razmeram

Vnetna žarišča v ustni votlini, predvsem karies in parodontalna bolezen, ki pesti kar polovico Slovencev in kar 65 odstotkov kadilcev, vplivajo na zdravje celotnega telesa. Matej Praprotnik, doktor dentalne medicine iz Zobozdravstva Praprotnik, poudarja, da morajo več pozornosti ustnemu zdravju nameniti ljudje iz ogroženih skupin. »Vnetja v ustih pri sladkornih bolnikih poslabšajo potek bolezni, hkrati pa sladkorna bolezen vpliva na bolezni dlesni. Če nosečnice ne poskrbijo za ustno zdravje, lahko to povzroči nepopravljiv nosečniški parodontitis ter težave pri donositvi in manjšo porodno težo novorojenčka. Ustna vnetja negativno vplivajo tudi na bolnike, ki imajo vstavljene umetne materiale, denimo zaklopke ali umetne sklepe.«

Vnetje v ustni votlini je kronična okužba, ki poleg prej naštetih vpliva tudi na sistemske bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. Znanstveniki vnetja celo povezujejo z večjo možnostjo za razvoj demence ter slabšanjem stanja pri revmatoidnem artritisu in kroničnih vnetjih.

Dr. Praprotnik ugotavlja, da pacienti načeloma poznajo pomen ščetkanja, nitkanja in čiščenja zobnega kamna. »Težava je v ne uresničevanju lastnih ciljev zaradi pomanjkanja motivacije in časa,« opaža. A prav v najbolj stresnih obdobjih, na primer ob menjavi službe ali družinski stiski, je ustrezna skrb za zobe najpomembnejša. »Takrat govorimo o prilagojeni higieni, podobno kot govorimo o prilagojeni hitrosti vožnje v zimskih razmerah,« ponazarja naš sogovornik.

Enako pozornost, kot jo namenjamo rutinskemu čiščenju, pa bi morali namenjati tudi rednim pregledom. Ko zaboli, je namreč lahko že prepozno.

Tudi če ne boli, si privoščite pregled pri zobozdravniku

Razlogov za »redni servis« ustne votline je dovolj. Tudi če težav nimamo, se je treba enkrat letno naročiti pri osebnem zobozdravniku. Strošek pregleda bo po večini krilo obvezno zdravstveno zavarovanje.

Kakšen je torej celovit pregled? Dr. Praprotnik se najprej posveti pacientovi subjektivni oceni ustnega zdravja in splošnega počutja – povpraša ga, kako se počuti, kaj ga pesti ... »Nato preverimo prisotnost mehkih in trdih oblog (kamen) ter kariesa. Lahko si pomagamo tudi z rentgensko diagnostiko, saj predvsem medzobnega kariesa pogosto ne moremo diagnosticirati le s pregledom.

Pozorni smo tudi na grizne nepravilnosti in obrabo zob, ki so lahko posledica bruksizma. Znamenj škrtanja z zobmi ter stiskanja zob podnevi in ponoči je več in so bolj izrazita v kombinaciji z drugimi pridruženimi boleznimi in razvadami. Potem pregledamo še stanje obzobnih tkiv in sluznice ter erozije sklenine, ki nakazujejo na prekomerno uživanje kisle hrane in pijače ali na druga zdravstvena stanja, kot so težave z želodcem in bulimija,« opisuje. Morda še najpomembneje pa se mu zdi spoznati pacientov odnos do lastnega zdravja in mu pri tem ustrezno svetovati.

Vseživljenjsko učenje in skrb bi morala biti pravilo tudi pri zobni higieni.

Zgodnje odkritje – zagotovilo zdravja

Slaba stanja, ki jih zobozdravniki odkrivajo pri rednem pregledu, je mogoče omejiti ali preprečiti s preprostimi ukrepi. Pravilnemu ščetkanju in čiščenju medzobnih prostorov se zobozdravstvena stroka preventivno intenzivneje posveča v šolski dobi. A vseživljenjsko učenje in skrb bi tudi pri zobni higieni morala biti pravilo in ne izjema.

To poudarja tudi dr. Praprotnik: »Zobozdravniki odrasle z veseljem poučimo o ščetkanju od dlesni proti zobu, o izbiri mehke ščetke z veliko ščetinami ter o primernosti uporabe nitke in medzobnih ščetk. Tistim, ki škrtajo z zobmi, lahko izdelamo grizno opornico. Napredovanje kariesa pa omejimo, ustavimo ali celo preprečimo z zobnimi zalivkami.« Te priporočajo tudi za preprečevanje in sanacijo gnilobe mlečnih zob. »Potrošniška miselnost, da ni smiselno vlagati energije v nekaj minljivega, kot so mlečni zobje, ter da lahko vsako pokvarjeno stvar zamenjamo, je vsaj pri zobeh precej škodljiva že pri otrocih. Težave z mlečnimi zobmi pogosto vodijo v bolečino in prvo slabo izkušnjo z zobozdravnikom. Prezgodaj izgubljeni zobje pa vodijo v nepravilen razvoj stalnih zob in posledičnih do ortodontskih nepravilnosti,« opozarja dr. Praprotnik.

Z odgovornostjo do lastnega (ustnega) zdravja ne skrbimo le zase, ampak z zgledom vzgajamo tudi naslednje generacije. Lastni zdravi zobje, ki se ohranijo daleč v starost, so pač bogastvo, ki ga je vredno varovati. Z malo skrbne pozornosti je ta cilj povsem dosegljiv.