Pomoč v nevarnih in težkih situacijah

Kdo so tisti, ki pomagajo reševati z višin in globin?

Vse več ljudi se zaveda pomena zdravega in aktivnega načina življenja, zato pogosteje zahajajo v naravo, obiskujejo gore in se ukvarjajo z raznimi športnimi aktivnostmi. Posledično se je povečalo tudi število nesreč, še posebej pri nekaterih bolj nevarnih, adrenalinskih vrstah športa.

Kot odgovor na večje število nesreč v naravi in večjo potrebo po usposobljenih reševalcih, so na območju Nove Gorice že pred dvajsetimi leti ustanovili enoto za reševanje z višin in globin oz. enoto za hitro posredovanje, ki je takoj dobila tudi kratko ime HRI.

Pobudnika ustanovitve reševalne skupine HRI sta bila Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje v mestni občini Nova Gorica in naš sogovornik Peter Podgornik.

»Člani enote HRI so alpinisti, jamarji, vodniki reševalnih psov, policist, radioamaterji, zdravniki in medicinski tehniki. Od našega začetka ves čas budno spremljamo intervencije in se skladno z njimi tudi dodatno izobražujemo ter usposabljamo,« pojasnjuje Peter Podgornik.

Nekaj članov enote HRI sodeluje tudi v vrstah gorske in jamarske reševalne službe Slovenije ter v različnih enotah z reševalnimi psi, nekaj pa se jih tudi aktivno ukvarja z jadralnim padalstvom, kar je za enoto izredno koristno.

Člani morajo imeti primerno znanje in gorniške oz. jamarske izkušnje, poznati pa morajo tudi teren, kjer najpogosteje sodelujejo pri intervencijah.

Predvsem pa je pomembno, da so fizično dobro pripravljeni in da lahko do ponesrečencev pridejo tudi in še posebej takrat, ko narava deluje drugače, kot v dobrih pogojih.

Helikopterska reševalna vaja enote HRI, Brnik, jesen 2020. (Foto: arhiv enote HRI)

Člani se vsaka tri leta udeležujejo vaj iz helikopterskega reševanja  ̶ modul A, naučili so se dela z radijskimi postajami in z GPS-om. Prehodili so celotno območje, na katerem delujejo in rešujejo, z GPS-om so posneli številne, na kartah neznane poti in jih vnesli v svoje karte.

Te so dali tudi v širšo uporabo, saj je z njimi lažje bolj natančno določiti kraj nesreče, s čimer lahko reševanje steče prej in bolj uspešno. Če ste s padalom ujeti visoko v krošnjah dreves ali pa ste se pri pristanku poškodovali, je namreč čisto vsaka minuta lahko življenjskega pomena.

Prav znanje in ustrezna oprema sta pogoj za varno in uspešno reševanje.

Vaja iz helikopterskega reševanja. (Foto: arhiv enote HRI.)

Stensko reševanje na Sabotinu – vaja. (Foto: arhiv enote HRI.)

Dober reševalec potrebuje dobro opremo

Da lahko reševalci čimprej pridejo do vas ne glede na to, kako visoko ali globoko ste, v snegu, dežju ali ledu, je pomembno, da imajo ustrezno in kvalitetno opremo.

Člani enote HRI imajo za svojo varnost lastno reševalno opremo, ki jo sestavljajo: nahrbtnik, obutev in obleka, ki mora biti primerna za vse letne čase in pogoje, čelna svetilka, zaščitna čelada, očala, zaščitne rokavice, plezalni pas, dovolj vponk in klinov, kladivo, cepin, dereze, prižema, naprave za spuščanje in dviganje, ročna žaga, velika prva pomoč, radijska UKW postaja, pozivnik, GPS naprava … Ko član dobi obvestilo oz. poziv na intervencijo, je tako hitro pripravljen na odhod, saj ima opremo pri roki.

Intervencijska vozila, ki so praviloma vedno pripravljena za takojšen odhod na intervencijo, pa so opremljena še z vso potrebno skupno reševalno opremo, kamor spadajo različna nosila, vakumske blazine, vrvi, plezalke za plezanje po drevesih, reševalni nahrbtnik, opornice, motorne žage, vrtalniki …

Pri sofinanciranju nakupa zaščitne opreme za enoto HRI smo v sklopu Novoletne preventivne akcije Za boljši jutri, ki poteka že sedmo leto zapored, letos pomagali tudi v Zavarovalnici Triglav. S tem tudi letos sledimo našemu poslanstvu  ̶ ustvarjanju varnejše prihodnosti za vse generacije.

Svetujejo več previdnosti in pripravo

Prav skrb za varnost in nudenje pomoči v nevarnih in težkih situacijah je glavna naloga enote HRI. Njihove intervencije najpogosteje potekajo v naravi, lahko pa je njihova pomoč potrebna tudi v naseljih, na visokih zgradbah, mostovih, izpostavljenih cestah, jezerih ali rekah. Res je, da običajno rešujejo ljudi, a kot nam je zaupal naš sogovornik, včasih njihovo pomoč potrebuje tudi kakšna žival. Na spodnji sliki vidite utrinek iz občinske vaje  ̶  spuščanje iz zgradbe, ko jim je na pomoč priskočil pes enega od njihovih reševalcev.

Vaja iz tehničnega reševanja. (Foto: arhiv enote HRI.)

Reševalna vaja Potres, 2004. (Foto: arhiv enote HRI.)

Daleč največkrat jih na pomoč pokličejo jadralni padalci in zmajarji.

Sodelujejo tudi pri iskanju pogrešanih oseb in reševanju planincev in plezalcev, gorskih kolesarjev, tekačev na smučeh, lovcev ter gobarjev ter domačinov, ki se ponesrečijo pri zahtevnih delih, običajno v gozdu.

Ob tem Peter Podgornik pojasnjuje, da se sicer nesreče zgodijo zaradi različnih vzrokov in okoliščin, pogosto pa bi se jih dalo preprečiti z ustrezno pripravo in več previdnosti. Zaradi nezadostnega znanja in nespoštovanja trenutnih razmer se poškoduje tudi veliko jadralnih padalcev, poškodbe pa so pri njih lahko zelo resne. »Zaradi prevelike želje po letenju in prevelikih ambicij, jadralni padalci včasih ne upoštevajo, da so razmere za to neugodne, kar pa je zelo hitro lahko zelo nevarno,« dodaja.

Za varno gibanje v naravi je torej ključno, da se prej dobro pripravite in da ste previdni. Če se odpravljate v gore, vam je lahko pri tem v pomoč tudi 6 nasvetov za varen obisk gora, ki so jih pripravili z GRZS.

Reševanje jadralnega padalca z drevesa. (Foto: arhiv enote HRI.)

Veliko intervencij izpeljejo tudi v gozdovih, še posebej po naravnih nesrečah ali vremenskih ujmah, ko večinoma sodelujejo pri nujnem čiščenju poti do domov. Na njihovo pomoč lahko računate tudi med žledom in ob pustošenju burje, ki po Goriškem pogosto odkriva strehe, lomi drevje ter v nekaterih primerih onemogoči dostop do samotnih domačij na planotah.

Od klica na pomoč do reševanja

Če kljub previdnosti in ustreznim pripravam ugotovite, da  potrebujete pomoč, je prvi korak klic na Center za obveščanje na številko 112. Od tam bodo o nesreči takoj obvestili vodjo enote HRI in se hitro dogovorili, kako naprej. Pozivnike članov enote ali pa obveščanje po SMS-ih sprožijo že na centru za obveščanje takoj, ko dobijo vest o nesreči, ali pa po pogovoru z vodjem enote, odvisno od primera. Člani se nato praviloma zberejo pri zabojniku, kjer je intervencijsko vozilo ter skupna oprema in se nato skupaj odpravijo na intervencijo.

V primeru, da se kateri od članov že nahaja v bližini nesreče, pa se do ponesrečenca čim prej odpravi sam. Če je to prenevarno, počaka na pomoč drugih. O stanju ponesrečenca, poškodbah, potrebah po opremi ter o terenu pa nato obvesti vodjo in ostale člane, ki se ustrezno organizirajo in skupaj odpravijo proti mestu nesreče. 

Vodja enote je običajno ves čas intervencije oz. kolikor mu to dovoljuje signal, v stiku z ostalimi člani in s centrom za obveščanja, preko katerega lahko prosi za pomoč in aktivira tudi druge službe, kot so urgentna medicinska pomoč, policija, gasilci in podobno.

V primeru težjih poškodb običajno na pomoč pride tudi helikopter, v katerem morajo obvezno biti prisotni zdravnik, helikopterski reševalec GRZS-ja ter policija.

Za enoto HRI so zato poleg znanja reševalne tehnike obvezni tečaji prve pomoči in vaje iz helikopterskega reševanja. Če se med nesrečo poškodujete, je pomembno, da vam zna oseba, ki je prva pri vas, nuditi prvo pomoč in preprečiti nadaljnje poškodbe.

Kaj lahko storite sami?

Največ, kar lahko storite sami, je, da nesrečo poskusite preprečite s pravilno pripravo, poznavanjem in upoštevanjem razmer in svojih sposobnosti.

V primeru nesreče pa lahko reševalcem iz enote HRI najbolj olajšate delo in s tem pospešite reševanje tako, da čimprej pokličete na Center za obveščanje na številko 112 ter prosite za pomoč.

Ključno je, da operaterju čim bolj jasno opišete stanje ponesrečenca oz. ponesrečencev, kje se nahajate in za kakšen teren gre. Tako bodo člani enote lahko do vas oz. do ponesrečenca prišli z vso potrebno opremo v čim krajšem času.

Medtem ko čakate na prihod reševalcev, pa morate ponesrečenca zaščititi pred zdrsom, padcem, ohladitvijo in če je to možno, predvsem pa varno, ponesrečenca postaviti v pravilen položaj. Ta je odvisen od vrste nesreče in poškodb.

Pri helikopterskem reševanju v gorah šteje vsaka sekunda, veliko pa pomeni tudi pomoč drugih hribolazcev, zlasti tistih v neposredni bližini poškodovanca. Veste, kako ravnati v takšnem primeru?