Slušalke: Odkrivamo dobre in slabe plati

Zdravniki otologi po svetu in pri nas na Inštitutu za javno zdravje opažajo, da se povečuje število slušnih motenj, ki so posledica poškodb slušnega aparata. Za naraščanje naglušnosti in kroničnih poškodb sluha krivijo okoliški hrup, ki narašča že desetletja. A hrup v našem okolju ni le posledica prometa ali sosedovega vrtalnega stroja, ki vam doni po glavi. Prav nasprotno: večino hrupa si na glavo »nataknemo« kar sami, ko preko slušalk poslušamo glasbo.

Odklop

Kaj je lepšega od tega, da promet pod oknom ali klepetavega sodelavca enostavno izklopimo s pritiskom na gumb? S sodobnimi predvajalniki glasbe – in to je že vsak mobilnik – lahko izklopimo zunanji svet in se potopimo v svojega. Kar je izjemno koristno: ne le, da smo boljše volje in bolj sproščeni − raziskava, objavljena v reviji Nature je pokazala, da smo ob glasbi pri delu bolj osredotočeni, natančnejši in učinkovitejši.

Hrup ne, zvoki da

Seveda glasbe preko slušalk ne moremo in predvsem ne smemo poslušati kjerkoli. Ljudje smo neverjetni pri zaznavanju smeri, iz katere prihaja določen zvok, kar nam olajša orientacijo in obvladanje okolja, v katerem se gibljemo. Če te zvoke odstranimo, smo izgubljeni, kar lahko pripelje do katastrofe. Pa ne le, če smo za volanom, kjer je slušalke sicer prepovedano nositi, ali za krmilom kolesa.

Uporaba slušalk med tekom, tudi po naravi, je lahko izjemno nevarna. Zasanjani se lahko na primer spotaknete ob korenino in se poškodujete.

A vse slušalke seveda niso enake. Na tržišču jih je vedno več in vsake imajo svoje pomanjkljivosti in prednosti: od cene do izgleda, od glasnosti in čistosti zvoka do sposobnosti filtriranja ambientalnega hrupa.

Gre v uho?

V zadnjih letih je narasla popularnost slušalk, ki si jih vtaknemo v uho. So praktične, dovolj diskretne, tiste višjega razreda pa oddajajo tudi odličen zvok. Pa vendar so prav te vir precejšnjih težav z ušesi in sluhom pri vseh, ki jih uporabljajo redno in napačno.

Slušalke v ušesu so namreč tujek. Nepravilna uporaba, predvsem to, da si jih v ušesa potisnemo pregloboko in preveč na silo, lahko povzroči poškodbo zunanjega sluhovoda in kopičenje ušesnega masla. Bodite previdni in nežni, samo dvoje ušes imate!

Ker slušalk navadno ne peremo, so lahko vir okužb: raziskava, objavljena v Journal of Health and Allied Sciences je pokazala, da ima povprečni uporabnik slušalk za 40 % več bakterij v zunanjem sluhovodu. Ko je bakterij preveč, lahko povzročijo resne težave, tudi popolno izgubo sluha.

Če uporabljate slušalke v ušesih, morate biti še bolj pozorni na higieno. Redno in temeljito si očistite tako ušesa kot slušalke.

Strup je (tudi) v majhnih slušalkah

Veliko ljudi meni, da jim te drobne slušalke ne morejo storiti hudega. A se motijo: tehnologija danes omogoča, da si naravnost v bobnič pošljemo več kot 150 decibelov, in čisto vseeno je, ali jih izvaja nežna Shakira ali divji Iron Maiden. 150 decibelov je hrup, ki ga povzroča reaktivni motor letala, če stojimo zraven njega. Zdravniki pa že dolgo vedo, da je meja, kjer glasnost prične uničevati ušesa, pri 85 decibelih, kar je primerljivo z glasnostjo hrupa prometa, ko sedite v avtomobilu. Zato nikar ne poslušajte ničesar na polno: dlačice v notranjem ušesu, ki z zvokom vibrirajo in prenašajo signale v možgane, se zlomijo. In ne, ne zrastejo nazaj. Kronična poškodba sluha je trajna.

Ne slišim dobro

16 % prebivalcev EU ima danes kronično poškodbo sluha in število prizadetih narašča vedno hitreje.

Predvsem pri mladih lahko poškodbe sluha v veliki meri pripišemo napačni uporabi slušalk. To so mehanske poškodbe zunanjega ušesa in sluhovoda zaradi grobega potiskanja slušalk v uhlje, poškodbe bobniča ter senzorjev v notranjem ušesu zaradi preglasne glasbe.

Tu pa je še tinitus, tisto nadležno in nenehno zvonjenje v ušesih, ki je prav tako posledica pretiranega hrupa, in vas lahko pripelje dobesedno ob pamet. Kot ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, ga je pri nas za 40 % več kot leta 2000, rešitve, kako ga odpraviti, pa še ne poznamo.

Naglavni greh?

Pred desetletji so se skupaj z walkmani pojavile tudi prve naglavne slušalke. Leta in moda so z njimi naredile svoje in tako se danes na ulici le redko kdo pojavi s takratnim modelom. Ljudje smo pač znani po tem, da neradi zamenjamo dober videz za zdravo navado.

Tudi oči so zelo občutljivo čutilo. Vas muči sindrom računalniškega vida? Preberite, kako si lahko pomagate.

A se pri slušalkah velja potruditi. Napredek tehnologije in tudi oblikovanja je izjemen. Naglavne slušalke danes znajo izničiti hrup iz okolja, kar pomeni, da lahko poslušate glasbo na znosnih decibelih, in pri tem vseeno zadušite zoprnosti zunanjega sveta. Njihova uporaba je prijetna in ne bodo vam zdrsele z glave, kot so to počele tiste »gobice« izpred tridesetih let. Čistost in kakovost zvoka pa je neverjetna. Tudi če so malo dražje, bodo prednosti in koristi dobrih naglavnih slušalk ceno hitro presegle. In pogovora med sodelavci še slišali ne boste!

Kako izbrati prave?

Pri izbiranju in nakupu slušalk bodite pozorni na nekaj reči - predvsem pa morate vedeti, za kaj jih potrebujete.

Če gre za poslušanje glasbe, potem je pomembna čistoča zvoka in tako imenovani »flat frequency output«, kar pomeni, da slušalke vse frekvence oddajajo enako močno. Spet, pazite na glasnost in vedite, da naviti basi ne pomenijo dobrega zvoka!

Vedno več pa nas slušalke izbira zaradi nadležnega hrupa okolice, za osredotočanje na delovnem mestu ali za sproščanje doma.

Danes so na voljo naglavne slušalke z aktivnim oziroma prilagodljivim izničenjem ambientalnih zvokov, ki zmorejo znižati hrup okolice tudi za 30 ali 40 decibelov. To pomeni, da normalnega pogovora oseb poleg vas ne boste slišali, hkrati pa ne boste tvegali poškodbe sluha zaradi poslušanja preglasne glasbe.

60 minut, 60 %

In kot pri vseh stvareh, tudi pri uporabi slušalk velja: nikar ne pretiravajte. Zlato pravilo je 60/60: poslušajte glasbo največ 60 minut naenkrat in največ na 60 % glasnosti. Potem si vzemite 10 minut pavze in prisluhnite svetu; žvrgolenju ptic, šumenju vetra. Ali celo najnovejšim tračem, ki vam jih sodelavec že cel dan skuša povedati.