Srčni infarkt: Zgodi se lahko tudi vam

V samoobrambnem razmišljanju ali pa zaradi zatiskanja oči se marsikdo tolaži, da ga bolezen ne more prizadeti.

»Saj sem vendar še med mlajšimi, živim kar zdravo in nimam preveč pregreh,« je ena tipičnih misli, ko nanese pogovor na infarkt.

Nevarnost se sicer res povečuje z nekaterimi zunanjimi dejavniki, na katere nimamo vpliva. Tako so infarktu bolj izpostavljeni moški kot ženske. Nevarnost narašča tudi s starostjo – pri moških se poveča po 45. letu, pri ženskah po 55. oziroma po nastopu menopavze. Pomemben dejavnik so tudi dedni vplivi: če so doživeli infarkt vaši predniki, ste v primerjavi s tistimi, ki take družinske zgodovine nimajo, bolj ogroženi.

A če se v zgornjem odstavku niste našli, še ne pomeni, da ste varni. Da se zaradi strdka zamaši ena od arterij, ki skrbi za prekrvitev in prehrano srčne mišice, kar je »tehnični opis« infarkta, namreč vplivajo tudi številni drugi dejavniki.

Kako zdravo živite?

Predvsem življenjski slog lahko usodno vpliva na pojav infarkta. Se premalo gibljete, se radi razvajate s soljeno in mastno hrano, ste pretežki? Kadite ali prepogosto posežete po alkoholnih pijačah? Vse to močno vpliva na zdravje. Samo alkohol po opozorilih NIJZ vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj v telesu, med njimi močno tudi na srčni infarkt.

Bi vas moralo skrbeti? S tem hitrim vprašalnikom lahko ocenite, kako tvegano živite.

Škodljivi dejavniki se pri boleznih srčno-žilnega sistema seštevajo in nabirajo skozi čas. Nekateri se pokažejo v zvišanem holesterolu ali krvnem tlaku, nemalokrat pa se dolgo časa lahko skrivajo tudi »pod radarjem«. Nezdravo prehranjevanje se začne že v rani mladosti, z začetkom službe marsikdo postavi na stranski tir tudi gibanje. Nato pa se pridruži še ena največjih sodobnih groženj za zdravje – stres. Ta sicer infarkta ne povzroči neposredno, povzroči pa visok krvni tlak in utrip, hitre tokove in vrtinčenje krvi v žilah ter vnetje žilnih sten. Vse to je »recept« za srčni infarkt.

Kako prepoznate infarkt?

Infarkt je nevaren tudi zato, ker se pojavi nenadoma. Ne gre za bolezensko stanje, katerega simptomi bi se občutno slabšali dneve ali celo tedne. Pri infarktu ni časa, da se odpravite k svojemu zdravniku in poiščete odgovor za svoje počutje, saj je to do infarkta praviloma povsem normalno.

Tipičen znak srčnega infarkta je ostra, žgoča bolečina v prsih.

Ta se lahko širi tudi v druge dele telesa, na primer v vrat, levo ramo in levo roko, tudi v trebuh. Bolečino čutite, ne glede na to, ali jo skušate omiliti s pritiski na telo, z dihanjem, s tem, da ležete.

Ob infarktu ukrepajte takoj

Če posumite, da gre pri vas ali pri vašem bližnjem za infarkt, reagirajte takoj. Tipični znaki, posebno bolečina v prsnem košu, se pojavijo v veliki večini primerov.

Vsako bolečino v prsnem košu je treba vzeti resno.

Ko začutite bolečino, ki bi lahko nakazovala težave, pokličite urgentno zdravstveno pomoč na številko 112. Posebej pomembno je, da se sami ne poskusite odpeljati k zdravniku, tudi če imate občutek, da bi to zmogli. Mirujte, dokler ne pridejo na pomoč usposobljeni člani nujne medicinske pomoči. Prav oni namreč natančno vedo, v kateri zdravstveni center vas morajo peljati, da boste ustrezno pomoč dobili takoj.

Za sekunde gre!

Zaradi pomanjkanja dotoka krvi v sčrno mišico začne ta hitro odmirati. Zato je bistveno, da je pacient karseda hitro v bolnišnici, kjer strdek odstranijo. Hitreje bo ta odstranjen, manj je možnosti za trajne posledice.

Pogosta posledica srčnega infarkta je srčni zastoj. Oseba, ki ga doživlja, je neodzivna, se ne premika in ne diha. Pravočasen odziv lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Medtem ko čakate na nujno pomoč, ki ste jo poklicali, pomagajte obolelemu. Sprostite dihalne poti, brada naj bo višje od čela. Začnite ga oživljati, osredotočite se predvsem na zunanjo masažo srca z močnimi stiski prsnega koša, če ste vešči, pa nudite tudi umetno dihanje. Če imate to možnost, pa drugo osebo pošljite po najbližji defibrilator.

Ko boste defibrilator potrebovali, je lahko prepozno za iskanje. Koristno je, da se preventivno seznanite z njihovimi lokacijami v vaši bližini. Seznam najdete na: aed-baza.si.

Razmišljajte prej, da ne bo prepozno

Okrog 5000 diagnosticiranih primerov srčnega infarkta v Sloveniji vsako leto je izjemno visoka številka. Kar petina teh doživi sčrni zastoj in zaradi njega umre. 

Tudi če srčni infarkt ni usoden, so lahko posledice hude in daljnosežne. Marsikdo po infarktu ne zmore več telesnih obremenitev, kakršne so bile prej del njegovega vsakdana.

Že hoja po stopnicah in običajne delovne obremenitve so lahko izziv. Poleg nevarnosti, da si po infarktu srce ne bo popolnoma opomoglo, se pojavljajo tudi druge posledice. Številni preboleli se po infarktu soočijo s psihičnimi posledicami, imajo težave s samopodobo zaradi občutka nemoči ter občutijo tesnobo ali celo depresijo. Naštetemu pa se pridružijo tudi finančne težave. Ob izgubi delovne sposobnosti se življenje ne spremeni le vam, ampak tudi vašim bližnjim.