Srčni zastoj v gorah

Kako pomagati ob srčnem zastoju v gorah?

Pri srčnem zastoju, še posebej, če se ta zgodi v gorah, se ne smete zanašati, da bo pomagal nekdo drug. S pravočasnim nudenjem pomoči, četudi niste vešči, lahko rešite življenje. Vsaka sekunda je dragocena.

Znaki srčnega zastoja so, da je prizadeti nezavesten, ne diha in nima znakov krvnega obtoka.

Pomagajte po naslednjih korakih:
1. Preverite odzivnost osebe.
2. Pokličite pomoč na številko 112. Osvežite, kaj morate povedati in kaj lahko naredite pred prihodom zdravniške ekipe.

3. Sprostite dihalne poti.
4. Začnite s temeljnimi postopki oživljanja. Se še spomnite, kako to gre? Oglejte si posnetek z nasveti GRZS, kakšni so postopki oživljanja pri srčnem zastoju, in se jih naučite.
5. Če je na voljo defibrilator, nadaljujte oskrbo prizadetega z defibrilatorjem.

 

Priporočila za srčno-žilne in druge bolnike

Posebej premišljeno se morajo v gore odpraviti srčno-žilni bolniki, osebe s povišanim krvnim tlakom, kroničnimi boleznimi, starejši in alergiki ter osebe po operaciji srca.

Pred turo se posvetujte s svojim zdravnikom in upoštevajte njegova navodila.

Ob načrtovanju poti in med turo pa upoštevajte še naslednja priporočila:

Pred turo

- Če jemljete zdravila, jih vzemite s sabo. O uporabi obvestite tudi soplanince.

- Dobro premislite, kakšna je vaša telesna pripravljenost. Visokogorju ali daljšim in napornejšim vzponom se raje odpovejte in izberite krajše ter lažje izlete po sredogorju.
- Presodite, ali se lahko v gore odpravite sami, ali je bo bolj varno, da greste v družbi prijatelja ali bližnjega, ki pozna vaše zdravstveno stanje. Če ste se pridružili skupini, obvestite vodnika o vašem zdravju.
- Če se v hribe odpravite sami, domačim sporočite natančen načrt poti, poleg tega pa se vpisujte v vpisne knjige.
- Preverite vremensko napoved. Ob sončnih ali soparnih dneh raje ne v gore.

- Na turo se opravite dovolj zgodaj. Tako se lahko izognete popoldanski sopari in nevihtam ali naglici, da pridete zvečer v dolino pred mrakom.

Med turo

- Začnite z zmernim tempom, da se ogrejete zlagoma in počasi. Bodite pozorni na dihanje.

- Če začutite izčrpanost ali težko dihanje, se ustavite za daljši počitek. Premislite, ali ne bi bilo bolje, da se obrnete.
- Načrtujte pogoste počitke. Z dobro energijsko hrano in z zadostnim pitjem tekočine preprečite izčrpanost in dehidracijo.

- S sabo nosite piščalko, ki jo uporabite v primeru stiske.