»Edina napaka je, da ne pomagamo«

Se nam lahko najprej malo predstavite in poveste kaj več o sebi?

Z veseljem. Sem lutka za trening temeljnih postopkov oživljanja. Prihajam iz velike in raznolike družine lutk, vse pa imamo skupno poslanstvo: na nas lahko ljudje vadite tehnike temeljnih postopkov oživljanja. Jaz sem »torzo« lutka, kar pomeni, da imam glavo in prsni koš, nimam pa okončin, saj to za učenje ni pomembno.

Predstavljam povprečno velikega človeka, no če sem čisto poštena, kakšen centimeter manjšega.

Sestavljena sem iz umetnih mas, predvsem plastike in gume, ki nudijo primeren občutek na dotik in se enostavno čistijo. Imam zelo dobro izdelano glavo, ki se nagne nazaj in omogoča sproščanje dihalnih poti. Moj trup je zelo natančno izdelan, saj se vidijo in otipajo glavne anatomske značilnosti, kot so rebra, prsi, prsnica in popek.

Sem lutka, na kateri se lahko temeljih postopkov oživljanja uči širša javnost. A moja družina je zelo velika, saj so v njej tudi lutke celega telesa, na katerih svoje znanje utrjujejo profesionalci (zdravstveni delavci, reševalci …), lutke otrok in lutke dojenčkov.

Res ste pestra druščina. Omenili ste lutke otrok in dojenčkov. Ali to pomeni, da so temeljni postopki oživljanja pri njih drugačni?

Ja, treba je pristopiti malo drugače, ker otroci niso pomanjšani odrasli. Razlika je v tehniki stiskov prsnega koša in pri vpihovanju zraka. Pri otroku oživljanje pričnete s petimi začetnimi vpihi zraka in nato nadaljujete v razmerju 30 : 2. Torej 30 stiskov prsnega koša in 2 vpisa.

Pri manjših otrocih stiskate s peto ene roke, pri večjih pa tako kot pri odraslem, z obema rokama. Stiske prsnega koša pri otroku izvajate nekoliko hitreje kot pri odraslem.

Pri dojenčkih pa je tehnika oživljanja še nekoliko drugačna, saj dojenčku na prsni koš pritiskate z dvema prstoma, zrak pa mu vpihujete usta na usta in nos. Tudi tehnika pritiskov se razlikuje, saj jih dojenčku nudite z dvema prstoma, otroku s peto ene roke ter velikemu otroku enako kot odraslemu z obema rokama. Stiske prsnega koša pri otroku izvajate nekoliko hitreje. Razlika je tudi pri vpihovanju zraka, saj pri dojenčku vpihujete usta na usta in nos.

Pri otrocih so primaren razlog za srčni zastoj respiratorne težave, pri odraslem pa je navadno razlog v delovanju oziroma okvari srca.

Kako pa se oživlja odraslega?

Najprej bi rada poudarila, da je izjemno pomembno, da človeku, ki ne kaže znakov življenja, brez strahu pristopimo in mu poskušamo pomagati. Zavedati se moramo, da je edina napaka, ki jo lahko storimo ta, da ne pomagamo.

Preden pričnete z oživljanjem, najprej poskrbite za svojo varnost in varnost ponesrečenca. Ko to storite, ga ogovorite, nežno stresete in če se ne odziva, sprostite dihalno pot in preverite dihanje. Če ugotovite, da ne diha, takoj pokličite na številko 112. Na telefonu vklopite zvočnik in se lotite stiskov prsnega koša ter vpihov v razmerju 30 : 2.

Stiske prsnega koša izvajate s frekvenco 100-120 stiskov na minuto, torej približno 2 stiska vsako sekundo. Lahko si pomagate z ritmom pesmi: Bee Gees – Stayin Alive ali Rihanna – Diamonds.

Kako vemo, da delamo prav?

Vedno, kadar pristopite in pomagate, delate prav. Edina napaka bi bila, da ne naredite nič. Da boste bolj samozavestni, če pridete v tako situacijo, je dobro, če sem in tja malo obnovite svoje znanje, se udeležite tečaja ali delavnice o prvi pomoči ali pa preberete smernice za oživljanje.

Seveda pa je najbolje, če ljudje svoje znanje preverite na meni, saj dobite tudi grafičen prikaz ali s pomočjo utripanja lučk vidite, kdaj oživljate pravilno.

Ker se trenutno ne smemo družiti na tečajih, lahko poveste, kako močno moramo pritisniti na prsni koš? Kaj lahko storimo, če nimamo dovolj moči za oživljenje? Kako premagati strah, da bi človeka poškodovali?

Oživljanje človeka je res garaško delo, saj je treba pri odraslem prsni koš stiskati s tolikšno močjo, da se le-ta vda nekje 5–6 cm. Zato vsekakor svetujem, da vam pomaga še nekdo in se pri oživljanju izmenjujeta. Če nimate dovolj moči za to, stiskajte po najboljših močeh. Zapomnite si, da človeku lahko le pomagate, zato kar pogumno!

Pri oživljanju je ključna odločitev, da boste prav vi tisti, ki bo pomagal ponesrečencu. Ko se odločite, smo naredili že velik korak.

Ali lahko človeka pri tem tudi poškodujemo in zadevo še poslabšamo?

Ne, zadeve ne morete poslabšati, saj človeku najbolj škodujete, če mu ne pomagate. Pri oživljanju človeka so poškodbe sicer mogoče, vendar gre tu za reševanje življenja. To pa ima absolutno prednost pred recimo zlomljenim rebrom. Pri oživljanju večinoma nastanejo manjše poškodbe, kot so poškodba reber ali prsnice. Redko pride do poškodb pljuč in ostalih notranjih organov, a to nikakor ni posledica stiskov prsnega koša.

»Bolje živ človek s počenimi rebri, kot mrtev s celimi!«

Koliko časa pa traja oživljanje? Kdaj lahko odnehamo?

Odnehate lahko, ko prispe ekipa nujne medicinske pomoči in prevzame delo, ali pa če oseba, ki jo oživljate, začne kazati znake življenja. Torej, da začne kašljati, se premikati … to je prava zmaga.

V povprečju ekipa nujne medicinske pomoči prispe med 12 in 14 minutami, odvisno od lokacije, kamor mora priti.

Kaj pa vpihovanje zraka, usta na usta?

Vpihi zraka so tudi pomembni, a če se bo zgodilo, da boste lahko izvajali le stiske prsnega koša, vas ne bo nihče okaral. Že tako ste naredili ogromno za preživetje tega človeka.

Najbolje je, če se pri vpihovanju lahko zaščitite z zaščitno enosmerno membrano, ki je na primer v kompletu prve pomoči v avtu. Obstajajo pa tudi različne žepne maske, skozi katere lahko varno vpihujete zrak v ponesrečenca in se s tem zaščitite. Ne pozabite pa na razmerje 2 vpiha, 30 stiskov prsnega koša.

Pogosto slišimo, kako pomembno je, da uporabimo tudi defibrilator. Kako je s tem?

Defibrilator je odlična naprava, a ne more nadomestiti temeljnih postopkov oživljanja. V nobenem primeru pa ne škodi in predlagam, da ga uporabite, kadar lahko. Ta naprava je izjemnega pomena, saj vas vodi skozi postopek in poskrbi, da z električnim sunkom prekine migetanje srčne mišice, kar se pri odraslih pogosto zgodi v začetni fazi nenadnega srčnega zastoja.