Turno smučanje: Kako začeti?

Kaj spada pod opremo za turno smučanje?

Opremo za turno smučanje sestavljajo trije deli: oprema, ki jo rabite za gibanje v gorah pozimi, smučarka oprema ter oprema, ki jo boste rabili le za turno smučanje:

• turne smuči: širše, priporočamo od 90–100 mm širine,
• turne vezi: tehnične (pin),
• vezi z okvirjem (dyamir),
• hibridne vezi (king pin),
• srenače, 
• kože za vzpenjanje (psi),
• palice,
• čelada in očala,
• dereze in cepin,
• mobitel s polno baterijo ter
• prva pomoč in grelna odeja – folija.

Za vsako gibanje v zimskih gorah potrebujete tudi lavinski trojček (lopato, žolno in sondo), ki bo v pomoč le, če ne smučate sami in lavinsko opremo znate uporabljati.

Zelo priporočam tudi plazovni nahrbtnik, ki vam s svojim napihljivim volumnom pomaga, da se vaše telo obdrži na površju v primeru plazu.

Seveda potrebujete tudi smučarska oblačila, lahko so to tudi turnosmučarska: hlače za turno smučanje … ter ostala topla oblačila, pri čemer priporočam, da se oblečete ''čebulno'', torej več plasti. Prav tako potrebujete dovolj hrane in pijače, saj morate poskrbeti za kvaliteten vnos energije, da lahko naporne vzpone in potem še smučanje izvedete, predvsem pa morate poskrbeti za ustrezno hidracijo telesa.

Kako fizično pripravljen je treba biti za turno smučanje?

Fizična pripravljenost je izrednega pomena. Smučanje po neurejenih pobočjih in na različnih snežnih podlagah je lahko lepo, a tudi fizično zelo zahtevno in naporno doživetje.

Velikokrat smo slišali, da ko pridemo na osvojen vrh, je za nami šele polovica poti. Nihče si ne želi ostati na vrhu, kaj šele, da ne bi presmučal prehojene poti, saj smo se zato vzpeli na vrh.

Priporočam, da najprej na smučiščih, ki dovoljujejo turno smuko, preverite svoje fizične sposobnosti, šele potem se podate v naravo, v hrib na pravo turno smuko. Je pa za turno smuko predpogoj, da znate zelo dobro alpsko smučati in da redno, celoletno vzdržujete kondicijo.

Kako pomembno je za turno smučanje znanje gibanja v gorah pozimi?

Gore prinašajo mnogo nevarnosti že poleti, pozimi pa še toliko bolj. Če pomislite samo na krajšo dolžino dneva, nižje temperature … je zelo pomembno, da se znate gibati v gorah pozimi.

Za varno obiskovanje gora v zimskem času je nujno poznavanje gora v poletnem času, da z izkušnjami znate predvideti nevarnosti, ki jih teren oz. podlaga predstavlja (na primer: travnata področja so neprimerno bolj gladka kot razdrapano melišče).

Tudi še tako dobra oprema ne pomaga, če je ne znate pravilno uporabljati. Do tega znanja pridete samo z usposabljani, izkušnjami in zdravo pametjo.

Vsakemu začetniku svetujem obisk tečaja turnega smučanja in obisk tečaja varno v gore pozimi.

Ti tečaji so dostopni marsikje, organizirajo jih društva GRS, planinska društva po Sloveniji in tudi gorski vodniki.

Pred vsako turo je pomembno:

• da jo skrbno načrtujete,
• da se nanjo dobro pripravite,
• da izberete svojim psiho-fizičnim sposobnostim primerno turo,
• da preverite vremensko napoved na več mestih in
• da preverite razmere v gorah ter značilnosti trenutne snežne odeje za nekaj dni nazaj.

Velja pa omeniti na previdnost pri prebiranju spletnih portalov, kjer ostali turni smučarji opisujejo in ocenjujejo snežne razmere. Večkrat se zgodi, da so snežne razmere z danes na jutri lahko povsem drugačne, poleg tega pa na spletnem portalu težko ocenite tudi verodostojnost oz. izkušenost nekoga, ki je informacijo objavil. Zato spremljajte predvsem uradne portale, ki se ukvarjajo s snežnimi razmerami, kot je denimo plazovni bilten, ki ga pripravljajo na ARSO.

Kakšne so razlike med smučanjem na smučiščih in turnim smučanjem?

''Navadni'' smučarji morajo predvsem vedeti, da je razlika med njimi in turnimi smučarji ta, da se turni smučar odpravi na vrh peš, ne z žičničarsko napravo in da smuča po celem snegu in ne na urejenem smučišču. Zato jim res priporočam, da če se odločijo preizkusiti v turnem smučanju, naj si naprej izposodijo opremo in poskusijo na lažjih terenih oziroma na neurejenih delih smučišč, tam, kjer je to dovoljeno, da preverijo svoje kondicijske sposobnosti in s tem tudi nove dimenzije smučanja.

Pri začetnikih priporočam spremstvo izkušenega turnega smučarja ali še bolje gorskega vodnika, ki to delajo profesionalno in imajo ogromno strokovnega znanja s tega področja.

Vsak turni smučar mora na turi sproti spremljati razmere, teren in okolico in ne slepo slediti špuri, ki so jo pred njim naredili drugi, saj ne poznate znanja in izkušenosti predhodnikov. Zato je tako pomembno, da imate sami dovolj znanja in izkušenj.

Kako poskrbeti za varnost na turi?

Poleg vsega že omenjenega morate na sami turi biti pozorni na razgibanost in usmerjenost terena, snežne razmere in vremenske dejavnike (veter). Na podlagi teh spremenljivk mora turni smučar pravilno izbirati smer gibanja tako pri vzponu kot pri spustu.

Upoštevati je treba varnostno (plazovno) razdaljo, s katero preprečujete, da bi morebitni snežni plaz zajel več turnih smučarjev. Pri nesrečah v gorah namreč nikoli ne vemo izida. Lahko se končajo tudi usodno, zato je treba kdaj tudi predčasno obrniti v dolino, četudi tik pred vrhom.

Katere so priporočene lokacije po Sloveniji za turno smučanje – še posebej za začetnike?

Za začetnike priporočam lažje, krajše in ne izpostavljene ture. Najprej tista urejena smučišča, ki  turno smuko dovolijo. Ko osvojite smučišča, pa postopoma lahko preidete v naravo. Priporočam: Mrežce, Debela peč - Tromeja, Ptičji vrh, Vošca, Veliki Javornik, Višarje, Soriška planina, Ratitovec, pa še kakšna lokacija bi se našla, primerljiva s temi,  ki sem jih naštel.

Kaj so najpogostejši vzroki nesreč turnih smučarjev in kako jih lahko preprečimo?

Najpogostejši vzroki nesreč so nepoznavanje terena, razmer, neuporaba opreme in zdrsi. Nesreče najlažje preprečimo sami, tako da se najprej opremimo z znanjem, da ves čas skrbimo za dobro telesno pripravljenost in da ne vztrajamo brezglavo, če vidimo, da nam razmere tega ne dopuščajo.