Kaj je dobro vedeti o pasmah psov?

Poznamo različne skupine pasem psov. Lovski psi so ljudem pomagali pri lovu, terierji so lovili male glodavce, polarne pasme so uporabljali za vleko, ovčarske in pastirske pse za pomoč pri paši, molosoidi so bili vzrejeni za čuvanje. Izvor večine pasem torej poznamo (Mednarodna kinološka zveza FCI jih je razdelila v deset pasemskih skupin), a jih premalo upoštevamo.

Psi so bili vzrejeni za pomoč človeku pri opravilih, predvsem z namenom, da bi delali. A žal danes psi večinoma niso ustrezno zaposleni, zato so tudi bolj problematični – ostaja jim odvečna energija in lahko postanejo človeku nevarni.

Zelo pomembno je, da izvor pasme upoštevamo že pri izbiri psa

Ljudje pogosto izbirajo po zunanjih značilnostih, čeprav psu morda niso dorasli. Obstajajo določene pasme psov, ki jih je težje vzgajati. To so pasme, ki so zelo odločne, z močnim karakterjem, zato je večinoma potrebno vložiti več dela v pravilno vzgojo in socializacijo. Takšne pasme niso primerne za vsakogar, saj jim vsak ne bo kos.

Na tem mestu opozarjam na pomembnost racionalne odločitve pri izbiri psa – zunanjost in čustva nas ne smejo prevzeti.

Dobro morate premisliti, si vzeti čas, načrtovati in povprašati strokovnjake, ki ocenijo, če je družina sposobna vzgajati določeno pasmo glede na življenjsko okolje, izkušnje, znanje, karakter, časovne zmožnosti itd.

Zakaj ljudje, kljub poizvedovanju, izberejo sebi neustrezno pasmo psa?

Menim, da je razlog v pristranskih opisih pasem, ki jih najdejo na internetu (lahko, a redkeje, tudi v knjigah in revijah). Takšne opise velikokrat pišejo nekateri vzreditelji, ki želijo prodati mladičke, zato poudarjajo dobre lastnosti pasme. Pogosto zasledite, da so psi »potrpežljivi«, »prijazni do otrok«, »lahko vodljivi« in podobno.

Bodoči lastniki naj informacije raje poiščejo pri strokovnjakih, ki se dnevno soočajo z različnimi pasmami, zato imajo bogate izkušnje in bodo lahko nepristransko svetovali. Priporočam, da obiščete skupinski tečaj vzgoje psov in na lastne oči vidite različne pasme, njihovo vedenje, kateri psi bolje sodelujejo z vodnikom, kateri so bolj samosvoji itd. Lahko se tudi pogovorite z inštruktorjem in ga prosite za nasvet.

Pasma sama po sebi ni nevarna

Toda nekatere pasme psov je težje dobro vzgojiti za svet, v katerem danes živimo. Pasja osebnost je izraz genetike in okolja. Na prvo lastniki ne moremo vplivati, zato se tudi ne bomo trudili. Lahko pa jo upoštevamo že pri samem izboru pasme, pa tudi pri delu s psom, saj je ravno v genetiki ključ, ki nam odklepa vrata za zadovoljitev pasjih nagonov.

Okolje pa smo ljudje: kako delamo in živimo s psom, kako ga vzgajamo in socializiramo. Na to pa lahko zelo vplivamo. In od lastnika je odvisno, kakšen bo njegov pes, ko odraste. Zato ob primerni vzgoji in socializaciji ne moremo uporabljati pojma nevarne pasme.

Res pa je, da imajo psi različnih pasem tudi različno telesno zgradbo. Zaradi oblike pasje čeljusti, zob in telesne velikosti imajo različno močne ugrize. Majhen psiček bo s svojim ugrizom naredil bistveno manj škode kot velik pes, zato je tudi potencialno manj nevaren. Prav tako je velikega psa težje obvladovati na povodcu kot majhnega.

Torej primerna izbira psa in kasneje vzgoja ter socializacija igrajo večjo vlogo od samih karakteristik pasme psov. V Alfakanu ne zagovarjamo delitve na nevarne in nenevarne pasme, čeprav lahko v primeru ugriza nekatere povzročijo občutno večjo škodo kot druge. Poznamo le neodgovorne in odgovorne lastnike. Slednji si bodo izbrali pasmo, ki jo bodo zmožni vzgojiti.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.