Kolesarjenje z otroki: Od pravega kolesa do samostojne vožnje

Kakšno naj bo pravo kolo?

Otroci se s kolesom zelo radi vozijo, saj jim predstavlja tudi igralno sredstvo, z njim odkrivajo svet in številne nove dogodivščine. Pomembno je, da otrok v prvi stik s kolesom pride preko staršev ali bližnje osebe, ki ji zaupa, saj se bo tako prej naučil vožnje.

Pri izbiri kolesa za otroka moramo biti pozorni, da je ustrezne velikosti. Če je kolo preveliko ali premajhno, otrok z njim ni tako spreten in okreten. Sedež naj bo nastavljen tako visoko, da se otrok med sedenjem v mirovanju lahko dotakne tal in brez težav stopi s kolesa.

Kolo mora biti tehnično brezhibno, redno vzdrževano in imeti vso ustrezno opremo, med katero sodijo brezhibne zavore, bela luč spredaj in rdeča zadaj, odsevniki na kolesih in pedalih ter zvonec.

Tudi mladi kolesar naj bo ustrezno opremljen

Otrok na kolesu naj bo oblečen v oblačila živih barv, da je na cesti dobro viden. Ohlapna oblačila, ki se lahko zataknejo v dele kolesa, in obutev, ki se sezuva, ne sodijo na kolo. Najbolj pomembna pa je čelada, ki se mora dobro prilegati in je za otroke do 14. leta starosti obvezna. Priporočljivo je tudi, da otroci nosijo varnostni telovnik, saj so tako še bolj vidni.

Kdaj zavrteti pedala?

Še preden se otroci podajo s kolesom na cesto, je ključno, da poznajo in obvladajo svoje kolo, predvsem zato, da so se sposobni odzvati, ko je to potrebno. Svetujemo, da se otrok najprej navadi na vožnjo na manj prometnih cestah ali urejenih kolesarskih stezah, saj na cesti poleg tekočega prometa na kolesarje prežijo še druge nevarnosti, kot so npr. mokra cesta, pesek, luknje … Vsekakor pa naj bo vsak kolesarski izlet prilagojen sposobnostim otrok.

Dobro je vedeti, da se morajo otroci brez kolesarskega izpita voziti v spremstvu odrasle osebe, ta pa lahko spremlja največ dva otroka, če prometne razmere in sposobnosti otrok to dopuščajo.

Priporočamo, da se otrok na cesti vozi med dvema odraslima osebama oziroma, če je odrasla oseba samo ena, pred njo. Odrasli ga tako lahko opozori na posebnosti, ima pregled nad njegovo vožnjo in ga ščiti pred nevarnostmi, ki prežijo od zadaj.

Velja pravilo, da se morajo kolesarji pri vožnji v skupini voziti eden za drugim in ne vzporedno, v medsebojni razdalji dolžine treh koles, da ne vozijo preblizu in predaleč od roba vozišča, hitrost pa naj bo prilagojena posameznikovim sposobnostim.