Enduro - fitnes na dveh kolesih

Zakaj? Izpostavil bi dva ključna razloga: dober občutek za vožnjo in sposobnost ohranjanje zbranosti ob ustrezni reakciji, ko pod kolesi zmanjka oprijema. Med vožnjo po terenu moraš namreč biti pripravljen v delčku sekunde pravilno odreagirati in ohraniti ravnotežje. Včasih se iz zagate rešiš z odločnim dodajanjem plina in premagaš prvinski strah, spet drugič z urgentnim zaviranjem in uporabo sklopke umiriš motocikel. Pri vsem tem se lahko opreš le na svoje znanje.

Enduro je zvrst motociklizma oziroma kar motošporta, ki je v svetu vedno bolj priljubljen.

Slovenija ni izjema. Vožnja po cesti je ob vsakršnem pretiravanju postala tvegana, na terenu pa že pri hitrostih med 60 in 80 km/h doživite več kot, če bi po cesti vozili z 200 km/h. Enduro ne pozna sezone, lahko se vozite v vseh letnih časih. Celo po snegu, a takrat ob dodatni previdnosti, saj se pod belo odejo lahko skriva skala ali kanal, ki ga ne vidite.

Izredno priljubljene enduro lokacije so hrvaška Istra, otok Rab in italijanske peščene plaže, kot sta nam najbližja Bibione in Lignano Sabbiadoro. V normalnih razmerah se ob dogovorjenih terminih na označenih enduro progah tam lahko vozi od novembra pa do marca.

Terenska vožnja je manjkajoči člen pri nabiranju izkušenj

Opažam, da dandanes veliko motoristov in motoristk zaradi različnih razlogov preskoči naraven razvoj in postopnost učenja, kjer so manjši padci sestavni del izkušenj. Če pogledam statistiko prodaje mopedov,  ugotovim, da se mladina danes ne vozi toliko, kot smo se, ko sem bil sam najstnik.

Takrat smo začeli na takšnih ali drugačnih tomosih, nato pri 16. letih presedlali na 125-kubične motocikle in po 18. letu na motocikle s polno močjo. Do tedaj smo že zelo dobro vedeli, kako je videti, ko pod kolesi zmanjka oprijema ali kako se rešiti, če si v ovinku prehiter. Vse to pri nizkih hitrostih. Danes je drugače.

Ta osnovna pripravljenost ali osnovna izkušnja manjka novim motoristom in motoristkam. Prav zato vedno vsakomur po opravljenem izpitu svetujem, da gre čim prej v šolo varne vožnje. Še posej toplo priporočam, da poizkusi terensko vožnjo na trial ali enduro motociklu.

Zame je trial osnova, kjer se hitro naučiš pomena uporabe sklopke in vožnje z občutkom. Ker ves čas med vožnjo stojiš (saj sploh nima sedeža), se naučiš tudi pravilne tehnike prenašanja teže naprej in nazaj med pospeševanjem in zaviranjem.

Motoristični piknik: na trial motociklih se radi preizkusijo že otroci. Foto: Peter Kavčič.

Včasih presenetijo kolegi motoristi, ki že imajo dolg staž na cesti, a nimajo izkušenj na terenu. Že ko kolesa zdrsnejo čisto malo, preprosto otrpnejo. Ravno iskanje meje pa je tisti ključni trenutek, ki ti pomaga, da si bolj varen tudi na cesti, saj v nepredvideni situaciji ne zablokiraš. Prav zato je obisk poligona varne vožnje tudi za dolgoletne motoriste zelo dobrodošel.

Enduro in kros – pomembne razlike

Razlogov, zakaj se kdo poda na teren, je veliko. Od radovednosti, želje po adrenalinu in ukvarjanjem z moto športom do raziskovanja odmaknjenih in težje dostopnih krajev ter avanture. Brez enduro motocikla bo seveda težko. A naj na tem mestu opozorim, da enduro in kros motocikel nista eno in isto, čeprav sta si od daleč zelo podobna. Kros motocikel je športni rekvizit in je namenjen le in samo vožnji po motokros stezi oziroma poligonu. Pika.

Enduro motocikel je prav tako športni motocikel, a homologiran, s tišjim izpuhom, opremljen za uporabo v prometu in seveda se ga kot takega lahko registrira.

Z njim se lahko vsak začetnik ali tudi izkušen motorist vozi tudi po motokros stezah in poligonih. Pri enduro motociklih so gume mehkejše, manj agresivne kot pri kros motociklih, zadnje platišče pa je vedno 18-palčno (kros platišče meri 19 palcev) zaradi boljšega oprijema zadnje gume prek skal in korenin.

Telesna pripravljenost za vožnjo enudro motornih koles

Vožnja po terenu motorista izčrpa. Zato je dobra telesna pripravljenost  nujna za varno vožnjo. Trening, ki je kombinacija vaj za moč in vzdržljivost je zato najboljši. Vložen trud v tek, kolo, počepe, sklece, veslanje in redne vaje za trup, se vam bo med vožnjo na terenu obrestoval. Le tako boste lahko raziskali, kaj je za tistim naslednjim hribom in v prvem poizkusi splezali preko zahtevne ovire.

Enduro je namreč naporen šport, kjer delajo vse mišice saj se večino časa stoji in ohranja nevtralen položaj na motociklu. Zelo so obremenjene tudi roke in ramenski obroč ter jedro. Kdor je vsaj enkrat preizkusil pospeške kros ali enduro motocikla, ve, da se ni povsem enostavno obdržati za krmilom.

Nujno je, da začetniki poiščejo nekoga, ki jih pouči o osnovah terenske vožnje. To je lahko trener motokrosa ali kakšen bolj izkušen motoristični kolega. Tudi sam sem pomagal mnogim začetnikom, ki so tako dosti hitreje varno napredovali.

Brez znanja pa je vožnja po terenu lahko hitro nevarna, dobra stvar je le, da se vse skupaj ne dogaja tako hitro kot na cesti.

V Avstriji blizu Salzburga imajo urejen enduro poligon, kjer se lahko vozi tudi po gozdu. Gre za točno določeno in omejeno področje. Fotografija je nastala med testiranjem novih enduro motociklov. Ti so tihi in ustrezajo najsodobnejšim okoljevarstvenim standardom. Foto: Sebas Romero.

A če adrenalin, šport in rekreacija nista na vrhu seznama želja, nič ne de. Obstaja tudi nekoliko mehkejša enduro alternativa. Na trgu je kar nekaj zanimivih motociklov za začetnike, ki niso tako ekstremno naravnani in ponujajo bolj umirjene motorje z manj moči in bolj udobno vzmetenje. Tem enduro motociklom rečemo tudi 'soft' enduro, trail ali dual sport.  V ZDA se s takšnimi motocikli na izlete po naravi vozijo cele družine. Niso namenjeni tekmovanjem ampak bolj raziskovanju. Sam se pošalim, da je tak motocikel idealen za nabiranje gob, saj se po gozdni cesti pripelješ zelo daleč, nato pa peš na lov naprej za 'jurčki'.

Enduro oprema za voznika

Oprema vam mora omogočati neovirano gibanje, nikjer vas ne sme stiskati, predvsem pa pazite, da oblačila niso debela, težka in da omogočajo dobro zračenje med vožnjo. Osnova je motokros čelada s ščitnikom nad predelom oči in pred obrazom. Ta mora bito dovolj odprta, da se med vožnjo lahko nadihaš svežega zraka. Obstajajo tudi terenske čelade z vizirjem, a te so namenjene potovanjem po terenu, kar je že druga tema. Potem so tu obvezna kros očala, ki ščitijo pred vejami, prahom, blatom in kamenjem, ki frči izpod gum.

Hlače in majica morajo biti narejene iz trpežnega in lahkega tekstila (hlače: kordura, majica: najlon). Med nujen del opreme štejem tudi lahke in zračne rokavice, ki ščitijo dlani v primeru padca in pred vejami ter trnjem.  Tu so še škornji, ki morajo nuditi oporo in zaščito stopalom, gležnjem in goleni.

Motokros škornji so pomembni. Tudi če med vožnjo zadenete z nogo v skalo ali drevo, vas bodo obvarovali.

Pod vrhnji sloj oblečemo športno perilo za hitro odvajanje znoja in hitro sušenje (bombaž ni dober, ker se preznojena majica lepi na telo in te hladi) in motokros ščitniki za kolena ter prsni koš in hrbet.

Pri enduro voznikih so zelo priljubljeni tudi oklepi (body armorji), ki zaščitijo cel zgodnji del telesa. Torej hrbet, prsni koš, ramena in komolce. Edina pomanjkljivost je, da bolj ovirajo gibanje, so težji in v toplem vremenu preprečujejo, da bi se telo sproti hladilo.

Kaj vzeti s seboj na enduro vožnjo?

Oprema motorista za enduro vožnjo je podobna kot za motokros s to razliko, da je na večurni ali celodnevni enduro izlet treba vzeti nekaj stvari, ki na terenu pridejo prav:

• Lahka vetrovka, ki jo spravite v torbo okoli pasu ali v manjši nahrbtnik. Ta vas bo ščitila, če se vreme obrne in temperature padejo, ali če začne deževati.
• Večnamensko orodje za najnujnejša popravila v primeru padca ali manjše okvare.
• Močne najlonske vezice in rezervna vžigalna svečka so prav tako del opreme (ne pozabite orodja za svečko).
• Polne penaste zračnice ali pa rezervna zračnica in orodje za menjavo kolesa in zračnice za uporabo na skalnatem terenu. A seveda le, če greste na vožnjo za več ur in stran od naselij.
• Vodo v plastenki ali še bolje v mehu, iz katerega lahko po cevki pijete kar med vožnjo. 
• Mobilni telefon, ki bo prišel prav za klic v primeru, če se kaj zgodi, za pomoč pri navigaciji in za posnetke z lepih lokacij. Varno spravite v torbo ali nahrbtnik še denarnico z dokumenti in nekaj gotovine. Če vam na avanturističnem enduro izletu zmanjka goriva, ljudje raje odstopijo gorivo, če jim ga plačate.
• Eno merico olja za pripravo mešanice, če vozite enduro motocikel z dvotaktnim motorjem.

Pomembno vprašanje: kje lahko vozite enduro motorno kolo?

To je zelo pomembno vprašanje, na katerega mora vsak motorist, ki se poda na teren, poznati odgovor. A prvo pravilo je bonton. Motorist, ki v bližini naselij in ljudi navija plin, dela škodo vsem. V Sloveniji kakor tudi v večini evropskih držav te vožnje opredeljuje zakonodaja z odloki.

Pri nas je vožnja v naravnem okolju prepovedna z zakonom.

A kaj to pomeni v praksi, kaj je pravzaprav naravno okolje? Najbolj kratka in enostavna razlaga je takšna: z motornim vozilom (torej tudi enduro motociklom) se lahko peljete po poljski poti in po gozdni cesti (torej tudi skozi gozd), ne smete pa se peljati po gozdnih poteh in vlakah. Prav tako se ne smete  voziti po travnikih, saj s tem uničujete privatno lastnino kmetom ter po gozdu izven gozdnih cest.  Seveda z endurom ne smete po nacionalnih parkih kot je TNP.

Absolutno pa odsvetujem vožnjo po planinskih poteh ali po stezah za gorske kolesarje, ki v vzdrževanje teh poti vložijo na stotine ur.

Zagotovo je v bližini vašega kraja kakšen poligon za motokros ali terensko vožnjo, kjer se vozijo lokalni motoristi. To je lahko odlična lokacija za začetek. Prav tako ni pametno za začetnika, da zapelje na veliko motokros stezo, kjer so skoki dolgi po 20 ali 30 metrov. Čeprav morda deluje enostavno, pa je v resnici takšna vožnja varna le s pravo tehniko vožnje, nastavitvijo motocikla in znanjem.

Enduro treningi, izleti in potovanja

Kot zanimivost še povem, da so države, ki so okoljevarstveno zelo napredne, to problematiko rešile z omogočanjem rekreacije na določenih območjih in z občasnimi dovoljenji za treninge in celo tekmovanji. V Avstriji, Švici in Nemčiji lahko med glavno sezono od pomladi do pozne jeseni čisto vsak konec tedna vozite na enduro ali crosscountry dirki, kjer se zbere tudi po tisoč udeležencev. Ti se vozijo in tekmujejo v različnih kategorijah od amaterjev do profesionalcev.

Vožnja po enduro kros poligonu je posebno doživetje. Poleg naravnih ovir, kot so strmi klanci, skale, voda, podrta stara drevesa, so za povečanje zahtevnosti dodane še umetne ovire. Fotografija je nastala na Slovaškem. Foto: Martin Matula.

Zelo zanimiva so tudi enduro potovanja. Z malo brskanja po internetu boste hitro našli razne ponudnike, ki so se specializirali v organizirano vodenje adrenalina, zabave in avanture željnih motoristov. Zelo priljubljene lokacije so Hrvaška, Španija, Portugalska, Francija, Italija, Romunija, medtem ko v Švici, Avstriji in Nemčiji največkrat najdete trening kampe za izboljšanje vozniškega znanja.

Zelo priljubljena destinacija je tudi Maroko. Meni osebno je eden od vrhuncev moto kariere predstavljal prav izlet, kjer smo se z vodičem vozili po visokih saharskih sipinah. To je na vrhu mojega seznama želja potovanj, ko bo zopet mogoče potovati po svetu. Takoj za tem pa še enduro izlet po skandinavskih državah, kjer je to priljubljen šport.

S potovanja po Maroku. Foto: Peter Kavčič.

Potrebujete nasvet, kako svoj enduro ali kros motor naložiti na prikolico, kombi v avtodom? Za še več motorističnih vsebin pa nadaljujte tukaj.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

Naslovna fotografija: Peter Kavčič.