Komu boste zaupali popravilo vozila?

V Zavarovalnici Triglav smo v okviru kontrol avtomobilskih servisov, ki izvajajo popravila škod na vozilih, odkrili več primerov, v katerih so bili poškodovani deli vozila zamenjani z neoriginalnimi ali rabljenimi deli, kljub temu da je zavarovalnica servisu plačala za originalne nadomestne dele. V zgoraj navedenem primeru so sodelavci ob pregledu računov ugotovili, da so ti ponarejeni in da podjetje, pri katerem naj bi bili nadomestni deli kupljeni, teh računov ni nikoli izdalo. Podrobnejša raziskava je pokazala, da je bilo še več podobnih primerov ponarejanja računov, pri katerih so bili v vozila strank vgrajeni ukradeni nadomestni deli oziroma deli ukradenih vozil. Stranka je tako prevzela nestrokovno popravljeno vozilo, dejanski strošek popravila pa je bil bistveno nižji, kot ga je plačala zavarovalnica.

Napaka, ki lahko pomeni mejo med življenjem in smrtjo

Nestrokovno popravljeno vozilo ali neustrezni nadomestni deli lahko privedejo najmanj do tega, da bo kmalu lahko potrebno ponovno popravilo, kar bo stranki povzročilo nove stroške, ki jih bo morala kriti sama. V skrajnem primeru pa to lahko pomembno vpliva celo na varnost vozila in s tem voznika in sopotnikov.

»Največja težava je nestrokovno vgrajena rabljena varnostna oprema, kot so varnostne blazine in pasovi. Zakasnitev proženja varnostne blazine za zgolj nekaj desetink sekunde namreč lahko pomeni mejo med življenjem in smrtjo. V ta kontekst štejemo še elemente, ki pomembno vplivajo na vozne lastnosti vozila, kot so deli v sistemu za krmiljenje vozila, ali npr. zavorni sistem in njegovi sestavni deli,« pojasnjuje pomočnik direktorja službe za avtomobilske škode Damir Dragar. »V zavarovalnici zato ob popravilu škode na vozilu priporočamo pri tem, da se vgradijo originalni nadomestni deli, kar včasih zaradi čakanja na nov del sicer lahko podaljša čas popravila. Zgolj v izjemnih primerih v dogovoru s stranko pristanemo na vgradnjo neoriginalnih delov, a le kadar to ne more imeti posledic za varnost vozila,« dodaja Dragar.

Kaj lahko storite?

Najboljši način, da se izognete tovrstnim poskusom prevar, je, da za popravilo vozila izberete servis, s katerim ima zavarovalnica sklenjeno pogodbo. Mreža pogodbenih serviserjev Zavarovalnice Triglav obsega več kot 500 servisov po vsej Sloveniji, vključno z večino servisov, ki so pooblaščeni za posamezno znamko vozil tudi s strani proizvajalca.  Pri teh zavarovalnica lahko preverja kakovost in zanesljivost opravljenih storitev in jamči za strokovnost popravila.

 »Če se odločite za popravilo na servisu, s katerim zavarovalnica nima sklenjene pogodbe, bo zavarovalnica strošek popravila sicer poravnala, vendar bo krila stroške v višini, kolikor bi znašali v primerljivi pogodbeni delavnici, hkrati pa boste odgovornost za preverjanje kakovosti popravila morali prevzeti nase« pravi Damir Dragar. V takem primeru od izvajalca obvezno zahtevajte račune za vgrajeno opremo in morebitna potrdila o garanciji.

V Zavarovalnici Triglav letno zabeležimo blizu 100.000 škod na vozilih. Okoli 70 % teh popravil je opravljenih na pogodbenih servisih.

Prevare so kaznivo dejanje

V Zavarovalnici Triglav že več let aktivno delujemo na področju preprečevanja, odkrivanja in raziskovanja prevar, saj želimo preprečiti negativne učinke za poštene zavarovance. Zavarovalniške prevare povečujejo stroške poslovanja zavarovalnice s tem pa posredno zvišujejo premije za vse. Pri tem opažamo, da so najpogostejši poskusi prevar na področju avtomobilskih škod, kamor sodijo tudi omenjene prevare na avtomobilskih servisih.

»Če sumite, da popravilo vašega vozila ni bilo strokovno opravljeno, se za pomoč lahko obrnete na cenilca zavarovalnice ali Službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar po e-pošti sporp@triglav.si oziroma po telefonu 01 47 47 080. Na spletni strani www.triglav.eu/sl/prijaviprevaro lahko oddate tudi anonimno prijavo suma prevare,« svetuje Jernej Veberič, direktor Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav in dodaja, da zaznavajo tudi primere nagovarjanja zavarovancev k sodelovanju v takih prevarah.

Priložnost za hiter zaslužek je lahko mamljiva, a ob tem se marsikdo ne zaveda, da gre za zavarovalniško goljufijo, ki jo Kazenski zakonik opredeljuje kot kaznivo dejanje (drugi odstavek 211. člena KZ-1).