Na motorju v paru: Bodi moja sopotnica!

Ni hec, poznam veliko samskih motoristov, katerim motocikel omogoča novo druženje. In tu se pojavijo težave zaradi obojestranskega neznanja in drage opreme. Četudi je on povsem opremljen, priložnostna sopotnica običajno dobi, kar se pri hiši najde. Motorist namreč nima kar tako na zalogi še ene kompletne opreme.

Da o neizkušenosti ob takšnih občasnih motorističnih podvigih niti ne izgubljam besed.  

Kdaj in kako na motocikel

Najprej recimo dve, tri o učenju. Pošten motorist bo svojo priložnostno sopotnico jasno poučil o tem, kdaj in kako lahko zleze na motocikel. Kajti, če bo dama kot srnica urno skočila na sedež, ko motorist ne bo pripravljen na dodatnih 60 kilogramov in še ne bo držal zavor, bodo šli vsi trije po tleh. Ali pa bo motorist pogumno napel vse mišičevje ter fasal kilo, čemur sledi operacija s čakalno dobo.

Priložnostna ali stalna gospa mora vedeti, da se lezenje v sedež vedno začne z vprašanjem: »A lahko že?« Če ni slišala jasnega odgovora, naj še NE leze v sedež. Če pa bo ob ponovnem vprašanju možak postal zadirčen prostak, hm, to najbrž tudi je. Ali takšnemu sploh lahko zaupate svoje življenje?

Pri vseh telesnih aktivnostih je potrebna praksa. Tudi za lezenje v sedež. Redki so motocikli, ki imajo sedež dovolj nizko, da se da le dvigniti nogo in jo zavihteti na drugo stran. Največkrat je najbolj prav, če se dama z roko oprime voznikove rame, z eno nogo stopi na svojo stopalko, se privzdigne in sočasno prekobali drugo nogo na drugo stran. Obzirnost narekuje, da s čevljem ne podrsa po pokrovu bočnega kovčka, ker je takšne raze težko odstraniti. To pa motociklu ob preprodaji zbija ceno.

Razumen motorist bo seveda poskrbel, da bo sopotnica na motor sedla ustrezno opremljena. V minici in visokih petah jo lahko potegnete deset, največ dvajset metrov do doma.

Več o ustreznih oblačilih za na motor.

Sicer pa mora imeti motoristično opremo, ki ji ni prevelika. Sopotnica nikoli ne dobi stare in prevelike čelade. Ne dobi prevelikih hlač, ki jih mora zavihati v pasu. Imeti mora rokavice. Obuta je lahko v treking čevlje ali visoke športne copate.

Med vožnjo

Ko je dama enkrat v sedežu, mora vedeti, kaj lahko počne in česa naj nikoli ne počne. Zakaj tako? Čutenje sopotnikovega telesa je bistveno za varno in dobro vožnjo motorja. Dve telesi naj vedno delujeta kot eno, sicer bo motocikel plesal. Zato se mora ona prilepiti na voznika, se ga oprijeti okoli pasu in se prepustiti.

Motocikel je edino vozilo, kjer je čednostno sedenje nezaželeno in celo nevarno, ker pomakne težišče nad zadnje kolo, in to kar kliče po padcu.

Od motorista se pričakuje, da bo s sopotnico vozil obzirneje kot sam. Groba pospeševanja niso zaželena. Avtor teh vrstic je v mladosti svojo sopotnico izgubil med pospeševanjem in to ugotovil šele po kakšnem kilometru vožnje.  Zato mora biti sopotnica v stalnem stiku z voznikovim telesom. In naj se ne premika, kot bi jo grizle mravlje. Vsak premik v sedežu vpliva na mirnost in stabilnost vožnje!

Sopotnico je potrebno naučiti, da zazna pospeševanje, da se zato pravočasno oprime z rokami in s stegni. Da se rahlo nagne naprej. In da gleda v smer vožnje s tiste strani rame, kamor bo zavila cesta. Groba zaviranja so enako neprijetna.  Pa znate pravilno zavirati v sili?

Ležerno ne gre

Stari motoristični pari radi v sedežu razvijejo ležernost. Gospa se usede udobno nazaj kot med gledanjem televizije. Največkrat se tudi nasloni na kovček. To ni prav. Njena teža in teža prtljage v kovčku pomembno pomaknejo skupno težišče motocikla proti zadnjemu kolesu.

Še dve, tri o prtljagi na motorju, da boste varno vozili.

Prednja guma ima lahko zaradi te napake slabši oprijem. Motocikel začne v ovinku peljati proti zunanjemu robu. Motocikel težko spremeni smer vožnje, recimo v rondoju. In če je asfalt v rondoju drseč, kot je recimo tisti med Koprom in Semedelo, je padec neizogiben.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.