S testi pnevmatik do pravilnih vozniških odločitev

AMZS že več kot 30 let v sodelovanju z drugimi evropskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami preskuša pnevmatike in z rezultati testov pomaga voznikom k pravilnim nakupnim odločitvam.

A ob tako številnih, obsežnih in natančnih testih se vozniki prej ali slej znajdejo pred izzivom, kako iz testnih tabel in številčnih ocen izbrati pravo pnevmatiko zase.

Merila na testu pnevmatik

Na testih AMZS pnevmatike ocenjujemo po več merilih.

Na testih zimskih pnevmatik ocenjujemo lastnosti na suhi cesti, na mokri cesti, na snegu in na ledu, izmerimo pa tudi glasnost pnevmatike, porabo goriva in obrabo pnevmatike.

Pri merilu obrabe je na primer naš test pnevmatik edini v množici testov pnevmatik, na katerem z dolgimi kilometri vožnje v konvoju obrabimo testirane pnevmatike (in vmes merimo globino profila).

A to so le krovna merila in ocene, ki jih sestavlja vrsta podrobnejših meril in testov.

Tako na primer pri lastnostih na snegu ocenjujemo vozne lastnosti, ki jih pridobimo z različnimi testnimi manevri na zasneženi podlagi.

Nekatere od teh manevrov ocenjujejo izkušeni testni vozniki subjektivno (občutek pri vožnji na zasneženi ovinkasti cesti), nekatere lahko izmerimo (zavorna pot, oprijem pri speljevanju in ostale).

Lastnosti pnevmatik na ledu ocenjujemo skozi zavorno razdaljo na gladkem ledu in skozi prečni oprijem na ledeni podlagi, kar izmerimo s posebno napravo, ki meri silo odklona pnevmatike pri zavijanju.

Merjenje zavorne razdalje na ledeni podlagi.

Pri preskusu lastnosti na mokri cesti ocenjujemo hitrost, pri kateri pnevmatika splava (akvaplaning) tako pri vzdolžnih kot pri prečnih obremenitvah (v ovinku), izmerimo čas najhitreje prevoženega kroga na preskusni stezi in izmerimo največjo prečno hitrost, pri kateri pnevmatika še obdrži prijem oziroma še ne zdrsne.

AMZS test zimskih pnevmatik traja več mesecev, poteka pa na več prizoriščih:

• lastnosti na suhi in mokri cesti preskušamo v nemškem Landsbergu, kjer ima nemški avtomobilski klub svojo tehnično centralo,
• lastnosti mokra cesta, hitrostni preskus, led preskusimo na Continentalovem testnem poligonu Contidrom v bližini Hannovra,
• sneg pa v finskem Ivalu.

Prave zimske pnevmatike imajo poleg oznake M+S še poseben simbol snežinke.

Še to: vse pnevmatike, ki jih preskušamo na naših testih, na skrivaj kupimo v različnih trgovinah po Evrope, saj le tako lahko zagotovimo, da so preskušene pnevmatike zares povsem enake tistim, ki jih lahko kupujemo vozniki.

Mimogrede, šolanje testnega voznika, ki sodeluje pri testih pnevmatik, traja od šest do sedem let; šele po tem času intenzivnega šolanja voznik dovolj izostri svoje občutke, da se lahko zanese nanje pri podajanju subjektivne ocene o lastnostih pnevmatike. 

Kako izbrati pnevmatike?

Vsako od glavnih meril ima torej še nekaj podrobnejših meril in tudi ocene pri teh objavimo v naši tabeli z rezultati testa. Prav podrobne ocene testa predstavljajo ključ do pravilnega branja in razumevanja tabel z rezultati. Na podlagi teh ocen si lahko uporabnik ustvari natančno sliko lastnosti posamezne pnevmatike na testu in se potem lažje odloči, če je določena pnevmatika primerna za njegovo vozilo.

Test AMZS pnevmatik s svojo skupno oceno namreč nagrajuje pnevmatike z najbolj uravnoteženimi lastnostmi.

Pogosto se zgodi, da imajo posamezne pnevmatike pri določenem merilu boljšo oceno kot zmagovalna pnevmatika, a zaradi slabosti pri drugem merilu ne morejo dobiti boljše skupne ocene.

Še več, naš test pnevmatik kaznuje pnevmatike s slabimi posameznimi lastnostmi. Če določena pnevmatika pri posameznem merilu ne doseže ocene “dobro” oziroma “zelo priporočljivo”, ne glede na ostale ocene dobi skupno oceno, ki je enaka oceni njene najslabše lastnosti.

Tabela ocen

Izberite pnevmatiko za svoje poti

A ker nismo vsi enaki vozniki in ne vozimo vsi po istih poteh, tudi ne rabimo vsi pnevmatik z enakimi lastnostmi. Pri Motoreviji zato svojim bralcem svetujemo, naj izberejo pnevmatike po svojih željah in potrebah.

Kdor se tudi pozimi pogosto vozi po avtocestah oziroma po dobro spluženih cestah, naj izbere pnevmatike z dobrimi lastnostmi na suhem in na mokrem, medtem ko lastnosti na snegu in na ledu morda niso tako pomembne.

Velja seveda tudi obratno: kdor se pozimi veliko vozi po zasneženih in slabo spluženih cestah, naj se vsekakor ozre po pnevmatikah z dobrimi lastnostmi na snegu in na ledu.

Enako velja tudi za druge vozniške navade: kdor vsako zimo prevozi veliko kilometrov in mu je zato pomembna čim manjša obraba, naj izbere pnevmatiko, s katero bo lahko prevozil čim več kilometrov.

Rezultati testa so dovolj podrobni, da bo vsak zase našel pnevmatiko s pravimi lastnostmi ali pa s kombinacijo različnih lastnosti.

Pri tem velja upoštevati osnovne zakonitosti snovanja pnevmatik – t. i. ciljna nasprotja. To je tehnični izraz, ki opisuje pogosto nasprotujoče si fizikalne zakonitosti pri snovanju in izdelavi pnevmatik: pnevmatika, s katero na primer lahko prevozimo zelo veliko številko kilometrov, ne more zagotavljati dobrega oprijema na mokrem ali na suhem.

Pnevmatika, ki se odlično obnese na snegu, ima težave s stabilnostjo pri večjih hitrosti na suhem. Takšnih ciljnih nasprotij je še veliko, predstavljajo pa največji izziv razvojnikom v gumarski industriji.

Tudi zato lahko zatrdimo, da popolne pnevmatike ne more narediti nihče.

Razlike v ocenah pnevmatik

Pogosto nas bralci sprašujejo, koliko se slabša ocena neke pnevmatike v resnici pozna na cesti. Razlike so pri nekaterih merilih kar pomenljive:

• Na letošnjem testu zimskih pnevmatik v dimenziji 235/55 R 17 se na primer najboljša pnevmatika pri zaviranju na suhem (od hitrosti 100 km/h do zaustavitve) ustavi 4,1 metra prej kot najslabša.
• Na mokrem asfaltu (zaviranje od 80 km/h do zaustavitve) je ta razlika 6,6 metra.
• Pri meritvah splavanja (akvaplaninga) vzdolžno najslabša pnevmatika splava pri 8,2 km/h manjši hitrosti kot najboljša.
• Najboljši čas kroga na zasneženi cesti je z najboljšo pnevmatiko na snegu za 4,8 sekunde krajši od kroga z najslabšo pnevmatiko.
• Otipljive razlike so tudi pri merjenju porabe goriva in pri obrabi: avto, obut v najbolj “varčne” pnevmatike, je porabil 4 decilitre goriva na 100 km manj kot avto, obut v najslabše pnevmatike pri tem ocenjevalnem merilu.
• Z najbolj “trdoživimi” pnevmatikami pa smo na testu prevozili kar 23.500 kilometrov več kot s pnevmatikami z največjo obrabo.

Moje dimenzije ni med testi. Ali približek šteje? 

Pogosto dobimo vprašanje, če ocena neke pnevmatike na našem testu velja tudi za pnevmatike z različnimi dimenzijami od preskušenih. Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni, lahko pa si pomagamo z nekaj pravili.

Praviloma izdelovalci pnevmatik z enotnim poimenovanjem in označbo nekega modela pnevmatik zagotavljajo tudi enake lastnosti in značilnosti pnevmatik.

Zmagovalko letošnjega AMZS testa zimskih pnevmatik v dimenziji 235/55 R 17 Michelin pilot alpin 5 na primer odlikujejo posebna gumena zmes, značilen profil in še nekatere druge lastnosti, ki naj bi bile enake za vse Michelinove pnevmatike s to oznako.

A ker na našem testu nismo preskusili enake pnevmatike v več dimenzijah, ne moremo z gotovostjo potrditi, da bi se enako dobro obnesla tudi v kakšni drugi dimenziji.

Smo se pa iz izkušenj naučili, da rezultati testa s precejšnjo gotovostjo veljajo tudi za bližnje dimenzije pnevmatike s to oznako – torej tudi za michelin pilot alpin 5 v dimenzijah 225/60 R 17, 245/55 R 17 in še kakšno bližnjo.

Praviloma so si lastnosti pnevmatik različnih dimenzij podobne, če le zaradi dimenzijskih razlik pnevmatika nima spremenjene katere od glavnih značilnosti – na primer dodatnega vzdolžnega kanala.

To so torej ohlapne primerjalne smernice za razumevanje testa pnevmatik. Vsekakor pa svetujemo, da prebrskate arhiv testov na spletni strani Motorevije.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

Ne pozabite na pravilen tlak v vaših pnevmatikah, saj sta od njega sta odvisni tudi varnost in varčnost vašega vozila.