Grem med motoriste

Osnovna motoristična oprema

Naj bo motivacija, da se človek prijavi na izpit kategorije A, nuja ali želja po drugačnosti, mora vsakdo začeti na začetku. Začetek pa ni prijava na izpit, pač pa obisk moto trgovine in nakup čelade. Ne kupujte najcenejše niti tiste »ugodno poceni«.

Vzemite si čas, poslušajte trgovca, na koncu naredite po svoji glavi. Čelada naj bo dobro prezračevana. Naj bo udobno oblazinjena. Čelada vam mora zadišati. Predvsem pa naj bo lepa. Če ne žali vaših čustev, potem ne kupujte črne, pač pa svetlo. Na soncu se črna segreje na 60 stopinj Celzija, bela na 20 manj!

Ne naročite jo po spletu, to ni prava pot do zadovoljstva, saj morate čelado dobro pomeriti. Pa tudi z reklamacijo lahko nastane kakšna sitnost. Zakaj začeti s čelado? To je intima. Čelada objame glavo, je v stiku s kožo, naj ne nosi znoja in vonjev po tujcih. Kaj pomeni obleči nošeno tuje perilo in tuje škornje ve, kdor je bil vojak. V sili gre. Ni pa to prva izbira.

Na začetku si je treba kupiti tudi svoje rokavice. Naj bodo mehke in zares udobne, brez pretiranih detajlov, ker je za vajeniško rabo čisto dovolj, da so usnjene in preprostega, oprijetega kroja. Pri čeladi in pri rokavicah moram poudariti razumevanje »udobja«. To nikakor ne pomeni, da čelada ali rokavice plešejo, pač pa da so kot druga koža, kot del telesa. Šele tako je sploh mogoče, da motorist začuti finese, ki so bistvenega pomena za dobro vožnjo.

Doma čelado postavite na vidno mesto, da bo na dosegu. Čelada naredi motorista. Že pogled nanjo bo spodbuda, da bo lažje oddelati tečaje in šolske vožnje ter izpit.

V avtošolo in na izpit

Kdor je vsaj kolesar, bo izpit opravil z lahkoto, ne pa z levo roko. Ker rezultati avtošol niso javni, priporočam, da preverite od ust do ust, kje bodo za vas naredili največ in kje so najboljši inštruktorji. Naj vam ne bo vodilo čim hitreje in s čim manj denarja priti do vozniškega dovoljenja. Vožnja je predvsem spretnost in da jo osvojite, je potreben čas. Izkoristite dragoceni čas z inštruktorjem. Kupite in berite priročnik Magisterij vožnje motocikla, ki bo pomagal razumeti vožnjo in pomagal prepoznavati nevarnosti.

Kaj vse boste morali opraviti za izpit za kategorijo A, če že imate izpit za kategorijo B, izveste v tem članku.

Prvi motor

V avtošoli se kandidat za motorista praktično sreča s prvim motorjem. Ni nujno, da bo to ljubezen na prvi pogled. Bo pa dovolj dobra izkušnja, na osnovi katere se lahko lotite nakupa svojega prvega motorja. Kateri bo najboljši, je težko svetovati, ker je odvisno od številnih faktorjev: od globine denarnice, okusa in všečnosti, do notranje mere nog v koraku, torej od stopala do stopala. Naj ne bo sedež previsok. To je tudi toplo priporočilo motoristk motoristkam.

Glede izbire moči in hitrosti pa naj podam naslednje vodilo:

Vožnja motorja je kompleksno početje. V vožnji vedno zmanjka časa za najbolj prave odločitve. Zato naj motor ne bo preveč divji.

Temeljni razredi bi šli nekako takole:

• Za najstnika je do 25 km/h zaprt skuter odličen prvi korak v mobilnost, če se le lahko pelje po manj prometnih ulicah.
• 125-kubičen motor je skoraj moped, tako je preprost za upravljanje. A ponavljam, da mora človek dobro obvladati vožnjo kolesa, predno sede na tak ali drugačen motor.
• Zreli motoristi bi vam zlahka povedali, da se da z manj »konji« prav lepo uživati. Dajmo tule tudi razjasniti, kaj je to »manj«. Recimo: 300 kubična Honda CRF zmore 20 kW (27 konjev), tehta 142 kg, leti dobrih 130 km/h in je v vseh pogledih krasen motor za skoke do trgovine in za izlete. Nekaj več kot 35 kW (50 konjev) je več kot dovolj, da potisne motor do 160 km/h. To pa je že po večini sveta prepovedana hitrost. Naj vam bo to merilo pri odločitvah.

Na kaj morate biti pripravljeni?

Dogme in odločitve so v motorizmu pogosto precej zamotane. Recimo zaščita telesa. Logično je, da padec z višine enega metra in kotaljenje po cesti bolijo. Padci so del motociklizma in tu si pač ne gre zatiskati oči. To pa še ne pomeni, da se je treba obleči kot policijska specialna enota.

Preveč zaščite naredi vožnjo neprijetno. Dodana teža in neprodušne tkanine utesnjujejo, pridruži se potenje. Tu se je treba odločati s premislekom. Ko je toplo ali vroče, se z motorjem peljemo lahko napravljeni. Izberemo bombaž (džins) ali kakšno bolj tehnično-mrežasto tkanino. Bistveno je, da telesa ne zapakiramo v savno.

Nujni so ščitniki na komolcih in kolenih.

Vse, kar je več, je seveda bolje, vendar za ceno pomembno manjšega udobja. Enako velja za obutev. Večina motorističnih škornjev je nepraktičnih, ker so neprodušni, to pa obremenjuje noge, krvni obtok, počutje. Dovolj dobri so do gležnjev segajoči zračni pohodni čevlji. Naj vas ne zavedejo membrane, ki dihajo. Ko je vroče, je pač vroče in takrat ga ni materiala, ki bolje diha od bosih nog.

Ko vročina popusti in se temperature pomembno znižajo, spet ni treba takoj leteti v trgovino. Čez tisto prvo, recimo mu osnovno ali poletno oblačilo, pač navlečete nekaj toplejšega, morda čez jakno softshell in pod kavbojke kakšne tekaške hlače. Šele z izkušnjami in nekaj prihranka gremo spet v trgovino. Zdaj že bolj natančno vemo kaj nam manjka.

K osnovni opremi dodajte ključavnico

Morda ni odveč še beseda o hišnem redu motorista. Vsa oblačila po vožnji očistite z vlažno gobo in pošteno prezračite, da se ne razvijejo plesni. Tudi motorja v garažo ne dajte (zelo) mokrega. Če je garaža tesna in obstaja možnost, da »kdo« obdrsa motor, ga pokrijte s staro odejo. Za bolj mirno spanje pa skozi zadnje kolo in okvir potegnite verigo ali debelo pletenico s ključavnico. Ve se, zakaj. Zaradi istega razloga naj ključi in dokumenti ne visijo na žeblju ob motorju. Vendar naj imajo svoje stalno mesto, da jih ne boste vedno iskali.

Nekakšna dovolj solidna, za prevažanje ne pretežka ključavnica naj bo stalno na motorju. Uporabljajte jo. Učinkovito je, če lahko motor priklenete za kakšen drog ali stojalo. Tako ga bodo težje dvignili in naložili v kombi. Še več nasvetov, da vam ga ne ukradejo, pa tukaj.

Rad sem motorist,  ker …

Končno drobno dežuje. Po treh mesecih pripeke je to lep dogodek. Presušeni travniki so prav posebno zadišali. Ko kaplje namočijo prah, to ustvari nenavaden vonj po ovlaženi zemlji. Kdor je motorist, ga prepozna, ker je kot alarm, saj s prvimi kapljami postane cesta nam in drugim bolj spolzka.

Navlečem tanek dežni kombinezon, ki je boljši od nepremočljivega kompleta na osnovi membrane. Zakaj tako pravim? Kolikokrat sploh dežuje, da bi celo leto nosili s seboj dežnik? Droben dež me ne zmoti, da ne bi na sobotno dopoldne odpeljal enega kroga z motorjem tako, za sprostitev, da prepiham glavo in osvežim telo. Hkrati obudim v življenje akumulator, ki mu stanje ne koristi.

Vožnja z motorjem je lahko tudi terapija. In vračanje h prvinskosti. Za krmilom motorja spet zaznavaš vonje narave, začutiš veter, začutiš buhtečo vročino in tudi hlad, ki leze v ledvice. Zlahka spoznavaš ali vsaj komuniciraš z ljudmi ob cesti.

Predvsem pa, motorist je tisti, ki vodi svoj stroj. To je zelo lep občutek.

Motorist je bogatejši, ker se lahko v svet odpelje brez cilja, zaradi vožnje, da se prezrači, in na cilju spije en jabolčni sok iz slovenske pridelave. To so drobne radosti. Še bi se dalo razpredati o prvih kilometrih v motorizmu. A je bistvo preprosto – odločite se.

Kot motorist pa si prisluhnite. Če bo v vožnji neudobno, nekaj zamenjajte ali spremenite. Če pa se bo pojavila stiska ali strah, rešite problem z inštruktorjem.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.