0
intervencij gasilskih enot je bilo med letoma 2014 in 2016, število se iz leta v leto povečuje.
0
gasilskih intervencij več je bilo leta 2016 v primerjavi z letom prej.
0%
Toliko požarov se zgodi med 15. in 21. uro.
0
milijona evrov so znašali stroški intervencij.
0
evrov ali več škode je nastalo v 18,2 odstotka požarov z znanimi materialnimi posledicami.
0%
V toliko odstotkih primerov so bile vzrok za nastanek požara gradbene in tehnične pomanjkljivosti, največkrat okvarjene in poškodovane električne naprave ter vžig saj in neustrezno vzdrževanje dimnikov.
Da ne bi postali del skrb vzbujajočih statistik, lahko na požarno varnost pomislite že v času gradnje in jo redno preverjate tudi potem. Kako, je pojasnil mag. Aleš Glavnik, član upravnega odbora Matične sekcije inženirjev tehnologov pri Inženirski zbornici Slovenije in direktor podjetja PIN.
Katera pravila protipožarne gradnje moramo upoštevati ob gradnji stavb?
Pri gradnji novih stavb, rekonstrukcij stavb in nadomestnih gradenj moramo upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah.
Izberite odgovornega projektanta požarne varnosti, ki ima reference in opravljen strokovni izpit iz varstva pred požari pri pristojni inženirski zbornici. Ob pridobivanju gradbenega dovoljenja mora izdelati elaborat o požarni varnosti. Zahtevnost elaborata je odvisna od tega, ali ga izdeluje za požarno manj zahtevne stavbe, kot so enostanovanjske hiše, ali požarno zahtevne stavbe, kot so stavbe z več kot 10 stanovanji.
Ne glede na vrsto stavbe projektant nato izpolnjevanje določil, ki so zapisana v elaboratu o požarni varnosti, preveri v vseh izvedbenih načrtih, vključno z arhitekturnim, načrtom gradbene konstrukcije ter načrtom elektro- in strojne inštalacije.
Kako preprečiti, da bi nam v požaru zgorelo vse premoženje?
Nujna je vgradnja ustreznih nosilnih elementov – sten, stebrov in plošč – s požarno odpornostjo, ki zdrži 30, 60 ali 90 minut.
Pri večetažnih stavbah je treba preprečiti širjenje ognja iz spodnje etaže v zgornjo, kar je mogoče doseči le z vgradnjo negorljivih fasadnih elementov in negorljive toplotne izolacije iz steklene in kamene volne. Nujna je tudi namestitev notranjih hidrantov, zunaj pa zunanjih.
Zagotoviti je treba tudi dovozne poti za gasilska vozila in predvideti intervencijske površine. Bistveno je, da lahko gasilci v najkrajšem možnem času po prihodu na kraj požara postavijo svoja vozila, se priključijo na hidrante ter pričnejo gasiti požar in reševati ljudi.
Če se le da, svetujem vgradnjo »šprinklerjev« oziroma škropilnikov, sistema za avtomatsko gašenje požara.
Podatki kažejo, da je v Sloveniji vsako leto več požarov v stavbah. Zakaj?
Včasih so bila okna lesena, danes jih zamenjujemo s plastičnimi. Na fasadah tudi ni bilo stiropora, ampak klasični negorljivi omet. Pohištvo je bilo izdelano iz masivnega lesa, danes prevladujejo lepljene plošče z veliko gorljivega lepila in zdrobljenih lesnih ostankov, ki hitreje zagorijo.
Stavbe so bile včasih narejene iz kamna, betona ali opeke. Danes so iz jekla, ki ne zdrži višjih temperatur. Ob požaru se zgodi, da se preprosto zrušijo same vase, običajno so za to krivi vitki jekleni stebri, ki niso ustrezno protipožarno zaščiteni.
Katere stavbe so bolj ali manj požarno ogrožene glede na letnik in kakovost gradnje?
V Sloveniji do leta 2004 nismo imeli posebnih predpisov glede požarne varnosti. Zato so se do takrat večstanovanjske stavbe večinoma gradile brez zaščitenih evakuacijskih stopnišč in brez požarnih vrat, ob pomoči katerih bi se lahko človek med požarom varno umaknil na evakuacijsko stopnišče. Ponekod so se take stavbe gradile celo s stiroporno fasado, pri kateri se požar v enem od stanovanj običajno razširi po celotni višini fasade, ob tem pa zagorijo tudi višja stanovanja.
V zadnjih desetih letih je bilo v okviru razpisov Eko sklada subvencioniranih veliko stiropornih izolacijskih fasad, kar je še povečalo požarno ogroženost obstoječih objektov. Ker je kamena volna približno 30 % dražja od stiropora, se je večina stanovalcev seveda odločila za cenejšo in požarno neustrezno toplotno izolacijo.
Nedavno je zagorela 24-nadstropna stolpnica v Londonu. Kako varne so pri nas višje stavbe?
V starejše stavbe, visoke do 22 metrov oziroma 8 etaž, gradbenikom do leta 2005 med etažami ni bilo treba vgrajevati pasu negorljive izolacije. Od leta 2005 dalje se je zahtevala le požarna odpornost med okni med posameznimi etažami, pet let kasneje pa je končno postala obvezna vgradnja negorljive toplotne izolacije.
Dvomim, da je kjer koli v državi prav veliko večstanovanjskih objektov, ki imajo negorljivo fasado, zaščitena evakuacijska stopnišča in kjer je vsako stanovanje svoj požarni sektor s požarnimi vrati proti stopnišču. Močno dvomim tudi o tem, da imajo vse stavbe zagotovljeno ustrezno javljanje požara.
Po izkušnjah Gasilske zveze Slovenije niso redki niti požari v kmetijsko-gospodarskih objektih. Stanovanjski deli se namreč lahko držijo gospodarskega poslopja, kjer navadno najprej zagori.
Tam so shranjeni lahko vnetljivi materiali, kot so pogonska goriva za traktorje in druge delovne stroje, različna maziva, elektromotorji, suh les, slama, seno in poljski pridelki. »Kmetje stare in izrabljene stroje vzdržujejo sami, pri čemer se lahko tudi zgodi, da preobremenijo inštalacijo,« našteva gasilec Neuvirt.
Med nevarnostmi, ki na domove prežijo še posebej na podeželju, so tudi neprevidno ravnanje z odprtim ognjem, igra otrok in samovžig, seznam nevarnosti dopolnjuje Gasilska zveza Slovenije. Zato poleg obveznega gasilnega aparata priporoča, da izvedete nekatere preventivne ukrepe. Med njimi so:
zadosten odmik stanovanjske stavbe tako od zidanega kot lesenega kmetijskega poslopja,
gradnja požarnih pregrad,
zaščita s strelovodom,
redno pregledovanje in vzdrževanje elektro- in strojnih inštalacij,
shranjevanje goriv in maziv v ognjevarnih prostorih in ne v bližini lahko vnetljivih materialov.
Prenesite si vprašalnik, ob pomoči katerega lahko doma sami preverite, ali ste poskrbeli za preventivo, in ustrezno ukrepate, če niste.
Če se vam ni prenesel samodejno, kliknite tukaj.
