»Nikoli ne podcenjuj okoliščin«

S proge v nov svet

Za sabo je imel že nekaj izjemno zahtevnih spustov po zasneženih strminah. Bolj so bile razmere ekstremne, bolj je bil na svoji smučarski deski zbran. »Zbranost je izjemno pomembna. Nikoli ne smeš podcenjevati okoliščin,« pove, medtem ko pripoveduje o nesreči, ki mu je spremenila življenje.

V enem samem trenutku nezbranosti se je Davidovo enotedensko počitnikovanje na italijanskem smučišču spremenilo v polletno odsotnost od doma. »Poškodoval sem se pri zelo nizki hitrosti. Kmalu po sestopu z žičnice sem se po radijski postaji pogovarjal s prijatelji. Nisem bil dovolj pozoren na teren, zašel sem s smučišča, padel in si poškodoval vretence.«

Sprva ni kazalo, da bo poškodba tako zelo vplivala na njegov svet. Resda ni mogel premikati stopal, a noge je še lahko. Po operaciji v italijanski bolnišnici pa se je zgodilo nekaj, kar se izjemno redkim: »Večina para- in tetraplegikov to postane z zlomom vretenc, ki povzroči poškodbo hrbtenjače. Jaz sem paraplegik najverjetneje postal zaradi krvnih strdkov, ki so nastali ob padcu in kasneje zašli v hrbtenjačo in povzročili infarkt hrbtenjače.« Od takrat – minilo je že skoraj deset let – je hrom od pasu navzdol.

Neizprosna statistika

Čeprav se tistim brez zdravstvenih težav in na vrhuncu moči običajno zdi, da so možnosti za pojav hude bolezni ali hude poškodbe majhne, so Davidova zgodba in zgodbe mnogih, ki se jim življenje spremeni v trenutku, zgovoren zgled za to, da bi svoj pogled morda morali spremeniti – in si ranljivost vsaj priznati.

Kar eden od osmih slovenskih upokojencev je namreč upokojen invalidsko, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). In poglavitni razlog, zaradi katerega prebivalci Slovenije postanemo delovno nezmožni, sploh niso poškodbe izven dela, kot je bila Davidova.

Popolnoma nesposobni za delo najpogosteje postajamo zaradi bolezni – 95 odstotkov vseh invalidsko upokojenih je to postalo zaradi duševne ali vedenjske motnje, zaradi bolezni mišic in kosti, bolezni srca in ožilja ali zaradi novotvorb, poškodb možganov, zastrupitve. Le preostalih pet odstotkov kolača invalidskih upokojitev skupaj tvorijo še poklicne bolezni, poškodbe pri delu in poškodbe izven dela.

Sreča v nesreči

David je imel v nesreči tudi srečo, celo dvojno. Po polletni terapiji na inštitutu za rehabilitacijo Soča v Ljubljani se je vrnil na delo, ki ga je opravljal pred poškodbo. Naloge v marketingu je lahko opravljal tudi z invalidskega vozička, delodajalec pa mu je takrat tudi primerno preuredil delovno mesto.

»Moram reči, da mi je vrnitev na delo veliko dala. Imel sem občutek koristnosti, občutek, da lahko nadaljujem življenje,« se spominja. Prepotrebno energijo, da se je lahko ponovno »sestavil«, je črpal tudi od družinskih članov, prijateljev in sodelavcev, ki so mu ves čas stali ob strani.

Tista druga sreča pa je bilo zavarovanje, ki ga je bil sklenil le mesec pred odhodom na smučarski dopust. »V zavarovalnici bi lahko pogledali moj primer in se vprašali, ali nisem nalašč padel,« se pošali. A to, da se je zavaroval tik pred nesrečo, je bila le igra naključij.

»Približno pol leta pred sklenitvijo življenjskega zavarovanja, ki sem mu dodal še nezgodno zavarovanje, sem si zvil gleženj. Prijatelj mi je takrat rekel: 'David, veliko se s športom ukvarjaš, daj se zavaruj.' In sem se. Pa ne zato, ker bi slutil, da se mi bo kaj zgodilo. Predvsem zaradi občutka varnosti.«

Kako prav je ravnal, kasneje ni spoznal samo po tem, da si je lahko privoščil nadstandardne storitve in pripomočke, ki so mu pomagali, da je ponovno zaživel polno življenje. Smotrnost sklenitve zavarovanja se mu je potrdila tudi prek življenjskih zgodb njegovih kolegov iz zavoda Vozim in Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki pred nastopom invalidnosti niso bili zavarovani.

Invalidska pokojnina je zelo nizka

Nekateri, ki jih je bolezen ali poškodba tako zelo ohromila, da ne morejo več opravljati svojega poklica ali se poklicno prekvalificirati, so praviloma invalidsko upokojeni. In čeprav se zdi, da je to tudi rešitev, to praviloma in.

Invalidska pokojnina je zelo nizka, kar še posebej velja za mlade z malo ali nič delovne dobe. V letu 2021 je povprečju znašala 563 evrov neto na mesec, kar ni niti polovica povprečne neto plače. Brez prihrankov ali drugih finančnih virov je torej dostojno preživetje izjemno oteženo. Prizadeti pa nikdar niso samo posamezniki, temveč vedno tudi njihove družine.

»Če nimaš finančnih zalog ali pa so te premajhne, si zelo hitro obsojen na nek socialni minimum, ki sicer zagotavlja preživetje, a ne daje možnosti biti vključen v družbo tako kot pred pojavom invalidnosti,« od kolegov, ki niso imeli take sreče kot on, spoznava David.

Upad mesečnih dohodkov namreč ni edino, s čimer se morajo za delo nezmožni in drugi invalidi soočiti. Ko postanejo invalidi, se jim praviloma zvišajo tudi življenjski stroški. »Za voziček, ki ga imam, sem moral doplačati več kot 3.000 evrov. Voziček je športen in zato nadstandarden, a je to, kar mi omogoča, zame dejansko standard. Skratka, če želiš v invalidnosti biti kolikor toliko aktiven in se zares ponovno vključiti v družbo, prej ali slej spoznaš, da sta invalidska pokojnina in tisto, kar ti pripada iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, premalo.« Enako velja za tiste terapije, ki so na voljo samo ob doplačilu oziroma samoplačniško.

Novo življenje, novi cilji

Tej nevzdržni pasti nizkih dohodkov in povečanih življenjskih stroškov se je David uspel izogniti. To, da je obdržal delo in imel v službi veliko podporo, poleg tega pa je prejel še finančno nadomestilo iz zavarovanja, mu je omogočilo, da se je hitro in uspešno soočil s svojo invalidnostjo in se povsem vključil v družbo.

»Po tako travmatičnem dogodku je nujno, da si postaviš nove cilje,« pravi. Danes ročno kolesari, delo v gibanju Še vedno vozim, a ne hodim pa se še stopnjuje, saj se širi v Srbijo, Bosno in Hercegovina in Hrvaško.

»Priložnosti, ki ti dajo veliko veselja do življenja, je za vse vrste invalidnosti veliko. Iz lastnega primera pa vidim, koliko več mi je omogočeno, kako bistveno lažje je, ko še lahko delam in zaradi odškodnine, ki sem jo prejel iz zavarovanja.«

Do pravega zavarovanja ceneje kot do telefona

Seveda travmatičnih dogodkov ni možno predvideti. Možno pa je reči, kako zelo bi bil posameznik, ki bi postal nezmožen za delo, finančno prikrajšan. Kot je pokazal Davidov primer, se je hudim časom v primeru hude bolezni ali poškodbe možno izogniti in se nato povsem posvetiti okrevanju v novo življenje.

Tudi zato so zavarovanja: da v času, ko je dostojen dohodek tako zelo nujen za preživetje, varujejo pred finančnim zlomom. Tako je tudi Dodatno življenjsko zavarovanje za delovno nezmožnost. Namenjeno je pokritju izpada dela dohodkov v primeru bolniške odsotnosti in trajne delovne nezmožnosti, plačilu stroškov zdravljenja, prilagoditve bivalnega prostora in morebitni zdravstveni oskrbi.

Kot kažejo zavarovalniške raziskave, mnogi življenjskega zavarovanja ne sklenejo, ker napačno ocenjujejo strošek, ki bi ga z zavarovanjem imeli. Veliko jih meni, da bo zavarovanje terjalo preveliko odrekanje.

Pri Dodatnem zavarovanju za delovno nezmožnost je mesečna premija odvisna od višine zavarovalne vsote, ki jo izberete, in od vaših osebnih okoliščin.

Dodatnega življenjskega zavarovanja za delovno nezmožnost ne morete skleniti samostojno, lahko pa ga priključite Življenjskemu zavarovanju za primer smrti, Življenjskemu zavarovanju z delnim povračilom premije, Naložbenemu življenjskemu zavarovanju Fleks in Naložbenemu življenjskemu zavarovanju i.fleks.