Pri naložbah ni prostora za čustva

Kakšna so osnovna pravila dobrih naložb?

Pomembno je, da si vsakdo odgovori, kaj so njegovi ključni cilji in omejitve. Torej, ali bo potreboval sredstva čez dve leti, recimo za prenovo stanovanja, ali se je odločil za dolgoročno naložbo za pokojnino.

Splošno pravilo je, da je treba čustva pustiti ob strani in se izogibati pretiranih reakcij ob nemirnih dogajanjih na finančnih trgih.

mag. Jaka Kirn, direktor Službe za naložbe v Zavarovalnici Triglav

Priporočam, da upravljanje premoženja prepustite profesionalnim upravljavcem. Ti lažje razumejo, da so trgi pogosto neracionalni, ker znajo strokovno in trezno upravljati sredstva.

Drugo zelo pomembno pravilo je razpršenost, ki je ključnega pomena, saj je težko z gotovostjo trditi, da bo imela ena naložba ali manjši paket takšno donosnost, kot je bilo pričakovano na začetku.

Ne nazadnje je na področju upravljanja izjemno pomemben ustrezen izbor profesionalnega upravljavca, takega, ki mu povsem zaupamo. Upravljavska ekipa mora biti dovolj izkušena, strokovna, disciplinirana, potrpežljiva in tudi vztrajna.

Ali obstaja pravilo, koliko sredstev moramo imeti, da se sploh odločimo za investiranje?

To je odvisno od posameznika. Glede višine zneska ni kakega splošnega pravila. Vsak znesek šteje. Če imate na razpolago 50.000 evrov ali pa lahko dajete na stran  denimo po 100 ali 200 evrov na mesec - v vsakem primeru je pametno plemenititi privarčevano premoženje.

Za manjše zneske so primernejši vzajemni skladi, saj je na takšen način laže doseči ustrezno razpršitev naložb.

Za vlagatelje z večjimi zneski se odpira več možnosti, kot so na primer neposredno vlaganje na finančnih trgih (nakupi oziroma prodaje delnic, obveznic), individualno upravljanje premoženja in druge.

Priporočljivo je, da imate tudi varnostno rezervo, ki jo določite glede na svoje potrebe, in iz katere lahko črpate sredstva ob nepričakovanih izdatkih.

Katere vrste naložb bi lahko opredelili kot bolj varne in katere kot manj varne?

Absolutno varnih naložb ni. Med tradicionalno razmeroma varne sodijo depoziti, denarni skladi ali obveznice držav in podjetij z visoko bonitetno oceno, v zadnjem obdobju mednje uvrščamo predvsem nemške državne obveznice. Med letoma 2000 in 2009 je imela denimo tudi Grčija visoko bonitetno oceno A, pa zdaj vidimo, da se lahko na finančnih trgih hitro zgodijo spremembe in kakšne so njihove posledice.

Razmeroma varen je lahko tudi denar na računu pri banki. Nasprotje bolj varnim naložbam so na primer bitcoin, zlato, nafta …

Katere pa so zanke bolj varnih naložb?

Z varnostjo je običajno povezana cena, kar pomeni, da je donosnost »netveganih« naložb praviloma nizka. Pričakovana donosnost varnih naložb je nižja od bolj tveganih, zato se lahko takšne naložbe na dolgi rok izkažejo celo kot bolj »nevarne«, saj investitorji/varčevalci težje dosegajo svoje zastavljene cilje.

Ali je zadnja finančna kriza spremenila stara pravila o varnih in donosnih naložbah?

Predvsem se je spremenilo zaznavanje ljudi. Kriza je med drugim povzročila, da so obrestne mere izrazito upadle. V bankah so tako pasivne oziroma depozitne obrestne mere izrazito nizke in dogaja se, da se varčevalcem ne splača več vezati denarja v obliki kratkoročnih depozitov.

Lahko se zgodi, da bodo nizke obrestne mere povzročile, da se bo del sredstev selil v bolj tvegane naložbe oziroma v tiste z višjo pričakovano donosnostjo, s čimer pa je povezano večje tveganje.

Zaradi gospodarske krize in pretresov na finančnih trgih se je percepcija tveganih naložb vsaj kratkoročno spremenila. Finančna kriza in tudi nekatere »zgodbe« slovenskih delnic so povzročile, da bodo običajni ljudje v prihodnje bolj previdno vlagali denar na finančnih trgih, predvsem pa bodo upoštevali nasvete strokovnjakov in teoretično znana pravila vlaganja. Žal so prevečkrat iskali predvsem hitre in velike zaslužke.

Kako pogosto je priporočljivo delati revizijo svojih naložb?

Naložbeno politiko je dobro pregledati in premisliti vsaj enkrat letno, s tem pripomoremo tudi k varnosti svojih naložb. Ko se zgodijo večje spremembe v samih omejitvah, ciljih ali ko se časovni horizont vlaganja skrajša, je to sploh priporočljivo.

Kako se zavarovanci lahko sami prepričajo, da bo njihovo premoženje v varnih rokah?

Ko zavarovanci/varčevalci zaupajo denar v upravljanje finančni instituciji, je pomembno, da pogledajo, kakšna je njena finančna moč in njena kreditna sposobnost, da bo sposobna  poplačati obveznosti do njih. Bonitetna ocena pomeni zunanje mnenje bonitetne agencije o tem.

Zavarovalnici Triglav sta dve bonitetni agenciji podelili bonitetno oceno A–, kar označuje izjemno veliko finančno moč in stabilnost.

Obe bonitetni agenciji imata tudi pozitivno srednjeročno napoved za Triglav.

So v ozadju še kakšni varovalni mehanizmi, ki dodatno ščitijo uporabnike zavarovalnih storitev?

Eden od takšnih mehanizmov je zakon. Po novi direktivi Solventnost II, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016, pa so ti še bolj zaščiteni. Zavarovalnice so najbolj izpostavljene tržnim tveganjem, ki bodo po novi direktivi ustrezno prepoznana. Za zavarovanca je ključno, da ima zavarovalnica dovolj kapitala in je tako kapitalsko ustrezna.

Zavarovalnice bodo v prihodnje še bolj varne, kljub temu pa netveganih zavarovalnic ni, saj je tveganje njihov osnovni posel. Vendar Zavarovalnica Triglav že zdaj spoštuje izjemno visoke standarde na področju upravljanja naložb in je na novo zakonodajo na tem področju dobro pripravljena.

Članek je bil objavljen v 14. številki Naložbenika, kjer boste našli še več nasvetov, izzivov in priložnosti pri upravljanju osebnih financ. Naročite se na svoj izvod…