Električni avto: Ko je treba izbrati

Ko gre za avtomobile z alternativnimi pogonski sklopi, običajno uporabljamo kratice EV, BEV, EREV, PHEV ali FCEV. Te zelo natančno opišejo, kakšna tehnologija se skriva pod kožo, hkrati pa tudi povedo, kakšni uporabi je avto namenjen. Le poznati jih je treba.

1. EV - električni avtomobili

Kratica EV, ki jo pogosto zamenjuje kratica BEV (Battery Electric Vehicle - električno vozilo z baterijami), označuje najbolj osnovno obliko električnega avtomobila, ki nima motorja z notranjim izgorevanjem. Poganja ga elektromotor, ki vso energijo črpa iz elektrike, ki je shranjena v baterijah. Te so najbolj pogosto litij-ionske (Li-Ion) ali izpopolnjene litij-polimerske (Li-Poly). S pomočjo različno močnih polnilnikov (ti lahko uporabljajo enosmerni, DC, ali izmenični tok AC) se polnijo iz javnega električnega omrežja, precej energije pa se lahko pridobi tudi z regeneracijo - pretvorbo zavorne energije avtomobila v električno, ki lahko doseg poveča kar za petino.

Dosegi električnih avtomobilov so sicer odvisni predvsem od zmogljivosti baterij, največkrat pa dosegajo vsakdanjim opravkom primerne razdalje okoli 200 kilometrov – seveda pa obstajajo tudi primerno dražje izjeme z več kot dvakrat tolikšnim dosegom.

Če so vaše dnevne poti krajše od 100 do 150 kilometrov in si daljše poti lahko organizirate z drugim avtom (ali drugačnim načinom prevoza), je EV prava izbira za vas.
Eko sklad omogoča kupcem električnih vozil subvencijo v višini 5.000 €.

2. PHEV – priključni hibridi

Priključni hibridni avtomobili so hibridni avtomobili z močnejšo baterijo. To je mogoče napolniti iz omrežja, kar se odraža v povečanem električnem dosegu, ki običajno znaša okoli 50 kilometrov (ponekod pa tudi manj). Gre za kombinacijo električnega in avtomobila z motorjem na notranje izgorevanje. Ta je največkrat bencinski, lahko pa tudi dizelski. Običajno gre za vzporedne hibride, kar pomeni, da lahko glede na režim vožnje vlogo pogonskih enot opravljata eden, drugi ali oba motorja skupaj.

Zaradi visokega navora elektromotorjev motorji na notranje izgorevanje pretežno delujejo v območju največjega izkoristka goriva, to je v najbolj ekonomičnem načinu vožnje. To se odraža predvsem v manjši porabi goriva in nižjih izpustih škodljivih snovi. Večina trenutnih priključnih hibridov ima električni motor, ki zagotavlja okoli tretjino skupnih zmogljivosti, ta delež pa se počasi povečuje.

PHEV je odličen za vse, ki imajo veliko res kratkih poti, hkrati pa tudi precej poti, ki presegajo zmogljivosti EV.
Subvencija Eko sklada za nakup priključno-hibridnih avtomobilov znaša 3.000 €.//

3. EREV - električni avtomobili  s podaljševalnikom dosega

Tudi električni avtomobili s podaljševalnikom dosega so hibridni avtomobili, a v nasprotju s  priključnimi hibridi gre pretežno za serijske (zaporedne) hibride. Pogonsko vlogo opravlja elektromotor, ki se v osnovi napaja iz baterij, ki se z elektriko napolnijo iz omrežja. Ko se baterije izpraznijo, se vključi razmeroma majhen motor na notranje izgorevanje, ki poganja električni generator, ta pa napaja baterije za pogon elektromotorjev. 

Gre torej za baterijski električni avtomobil, ki pa mu bencinski motor omogoča precejšnje povečanje dosega. Ta je sicer odvisen od velikosti posode za gorivo, a lahko sega precej preko 500 kilometrov. Tudi ti avtomobili regenerirajo energijo ob zmanjševanju hitrosti.

Tovrstne avtomobile ponavadi izberejo tisti, ki si želijo EV, a niso čisto prepričani, da jim bo njegov doseg zadostoval, ne rabijo ali ne želijo pa PHEV. Zaradi dodatnega motorja je EREV dražji od čisto električnega avtomobila.
Eko sklad za nakup električnih avtomobilov s podaljševalnikom dosega omogoča subvencijo v višini 3.000 €.

4. FCEV - električni avtomobili s pogonom na gorivne celice

Električni avtomobili s pogonom na gorivne celice elektriko pridobivajo s proizvodnjo v gorivnih celicah. Najbolj pogosto gorivo je vodik. V tem primeru izpušne pline tvori čista vodna para in so zato lokalno povsem neškodljivi okolju. Vozila kot gorivo lahko uporabljajo tudi metan, pri čemer izpušne pline tvori ogljikov dioksid.

Ponavadi imajo ti avtomobili vgrajeno podobno baterijo kot navadni hibridi. Ta je namenjena shranjevanju odvečne elektrike iz gorivne celice, ob hitrih spremembah režima vožnje pa oddaja dodatno potrebno energijo.

Doseg je odvisen od količine goriva v posodi za gorivo in tako kot pri avtomobilih z motorji na notranje izgorevanje znaša 400 kilometrov in več, pa tudi polnjenje posode za gorivo ne traja nič dlje. V povprečju velja, da FCEV s pogonom na vodik porabijo približno 1 kilogram vodika za 100 prevoženih kilometrov.

FCEV na vodik sodi med električna vozila brez emisij, zato zanje Eko sklad nudi subvencijo v višini 5.000 €.