Kako uporabiti nadzorne kamere v skladu z zakonodajo?

Porast nadzornih kamer za dom

Dokler je bilo v domače omrežje relativno težko vključiti nadzorno kamero ter dostopati do njenega video toka, se zasebni uporabniki niso v večjem številu odločali zanje. Danes pa jo preprosto dodajo v domače brezžično omrežje, njen video zapis pa spremljajo z ustrezno aplikacijo na zaslonu pametnega telefona. Nekaj »klikov« in zadeva deluje, ob tem pa je postopek vklopa in nastavitev tako preprost, da ga lahko opravi skoraj vsak. Strokovnjakov ali sosedovih potomcev, ki se spoznajo na tehnologijo, ni treba klicati!

Preprostost pa za sabo potegne tudi nepričakovane težave. Dostop do kamer na pametnem telefonu ali drugi napravi, s katero od daleč spremljate dogajanje, gre največkrat prek strežnika ponudnika storitve, kar sproža več vprašanj. Je storitev ustrezno varna in ali morebiti ponudnik ne zbira in izkorišča zbranih podatkov?

Še največ preglavic boste imeli s tem, kako do lokacije nadzorne kamere pripeljati električni kabel.

Kako postaviti kamere, da pokrijejo čim več površine? 

Najbolj preprosto je zavarovati stanovanje v bloku, kajti če to ni ravno v pritličju, je največkrat dovolj že ena preprosta notranja kamera, obrnjena proti vhodnim vratom. S tem tudi zmanjšate nevarnost, da bi vas kdo gledal brez naše vednosti, saj pogled na zaprta vrata ni hudo zanimiv. Za tovrstni videonadzor pa tudi ne potrebujejo dovoljenja sosedov.

S hišo imate mnogo več dela. Želite namreč nadzirati vse dostope do nje, zato boste potrebovali štiri kamere (po eno na vsakem vogalu). Te morajo biti v primernem ohišju zavarovane pred vremenskimi vplivi, zelo natančno pa jih morate tudi usmeriti. Videti smejo zgolj to, kar je vaše in ničesar drugega.

Nekatere kamere so opremljene z očem nevidnim izvorom infrardeče svetlobe, s katerim vidijo tudi v temi.

Zaznava gibanja

Videonadzor sam po sebi nima veliko smisla, če nudi le možnost spremljanja dogajanje na zaslonu mobilne naprave. Zato mora kamera v primerih, ko zazna gibanje v vidnem polju, samodejno narediti posnetek, tega shraniti in (ali) poslati mobilni aplikaciji. Pa ni važno, je na posnetku potencialni vlomilec ali otrok, ki se je vrnil domov. Hitro po namestitvi nadzornega sistema boste namreč prenehali z občasnim pogledom na svoje premoženje in se boste raje zanašali na morebitna obvestila.

Kakovostna kamera pa ne bo sprožila alarma, če se bo v njenem video polju sprehodil sosedov mačkon, imela pa bo tudi možnost nastavitve časov »poostrenega« nadzora. Najbrž ni nobene potrebe, da vas o zaznavi gibanja obvešča, ko ste doma oziroma je doma vsaj en družinski član!

Vse pogostejše so zmogljivejše kamere, ki ločijo med človekom in živalmi, znajo pa tudi prepoznati ljudi.

Višja ločljivost, višja cena

Poleg cene vas pri nakupu zanima še ločljivost kamere ter da ima vmesnika za priključitev v računalniško omrežje (IP kamera). Dobršen del cenovnih razlik, cene se namreč gibljejo  od 50 evrov naprej, gre na račun ločljivosti. Tiste s 640x480 pik so dobre bolj kot ne za nadzor manjše površine, osebo na njeni slika pa boste težko prepoznali. Višja je ločljivost, bolje je. Pomemben pa je tudi podatek o širini vidnega kota, ki pove, koliko površine pred samo kamero je v vidnem polju.

Polna HD ločljivost naj bi bila tista, pod katero se ne splača iti.

Brezžično ali ožičeno nadzorno kamero?

Nadzorno kamero za dom morate namestiti na mesto, od koder najbolje »pokrije« želeno površino in nikakor ne tja, kjer imate slučajno električno vtičnico. Ker pa potrebuje energijo, bo tja treba vleči električni kabel. Naj bo poleg še kabel za podatkovno povezavo. Še posebej, če je kamer veliko, jih je bolje priključiti v omrežje prek kablov, brezžično omrežje pa naj bo le izhod v sili, ko res ni druge možnosti. Običajno je, da imajo modeli z brezžičnim vmesnikom tudi kabelskega.

Lahko naredite še en korak. Nobena naprava ne more izpolnjevati svoje naloge, če nima energije. Če se resnično zanašate na svoj videonadzorni sistem, morajo biti kamere ter vsaj bistvene naprave omrežja in dostopa v internet priključene na sistem za brezprekinitveno napajanje.

Razvijalci varnostnih kamer napovedujejo kamere na baterije, ki bodo delovale več let, in to brez polnjenja ali zamenjav.

Pazite na lastno varnost

Tisti trenutek, ko omogočite spremljanje »pogleda« kamere ali več pogledov na pametnem telefonu, ste dostop do njih odprli tudi spletnim napadalcem. Nikakor si ne želite, da bi nepooblaščeni gledali prostor ali okolico, še toliko bolj, če gre za notranje kamere, ki so v zasebnih prostorih. Večinoma je dostop varovan z geslom. Zato je pomembno, da v nobenem primeru ne pustite privzetega gesla, ki ga ima naprava ob nakupu, ampak ga čim prej zamenjajte z močnim (ustrezno dolgim) geslom, ki ga ni moč preprosto uganiti.

Ročne kamere ne sodijo med videonadzor, vseeno pa morate pri snemanju upoštevati pravico do zasebnosti ljudi.

Na svojem lahko počnete (skoraj) vse

Zakon veleva, da morajo upravljavci videonadzora informacijo, da je objekt varovan z videonadzorom, objaviti na vidnem mestu. To pa ne velja za zasebne uporabnike. Na svojem posestvu lahko postavite kolikor kamer želite, pri čemer ni treba na vhodih imeti ustreznih nalepk. Ta pa ni odveč, kajti morda bo odgnala vsaj priložnostnega tatu.

Ne pomeni pa, da imate povsem proste roke. Kamere ne smejo biti usmerjene na del dvorišča, kjer se gibljejo tudi drugi oziroma po katerem ima služnost za prevoz sosed. Prav tako ne smejo snemati sosednjih zemljišč, naj bodo javna ali zasebna. Če to počenete brez privoljenja in vednosti sosedov, ste lahko za svoja dejanja tudi kazensko odgovorni.

Tujega zasebnega zemljišča ni dovoljeno snemati brez privolitve lastnika tega zemljišča.

Slovenija je precej prepredena z nadzornimi kamerami. Te so namenjene nadzoru prometa, vremena ali prikazu zanimivih turističnih krajev, kot so smučišča, plaže in podobne turistične destinacije. Do tu je vse v redu. Težave se pojavijo, ko kamere, poleg področja, za katero imajo dovoljenje, da ga opazujejo, vidijo še kaj. Čeprav z večjim zajemom lažje spremljate dogajanje, je to vseeno nedopustno, saj gre za vdor v zasebnost. V takšnem primeru mora lastnik kamere upoštevati pravico do zasebnosti, in najmanj, kar mora narediti, je, da zamegli tisti del slike, ki je sporen. To velja za vse sisteme videonadzora, zasebne ali javne.

Prijava videonadzora

Kako pa ravnati v primeru, ko želite prijaviti kršenje pravil o izvajanju videonadzora? Morda vaš sosed snema vaše dvorišče, kljub temu, da ste ga na to opozorili in ga večkrat prosili, da s tem preneha? V zvezi z domnevnimi kršitvami glede videonadzora lahko podate prijavo pri Informacijskemu pooblaščencu, kar je možno storiti tudi anonimno.  

Kako varen je vaš dom, ko vas ni? Preverite v infografiki.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.