Išias: kako ga prepoznati in ukrepati

Različne težave s hrbtenico in z njimi povezane bolečine tudi pri mlajših strokovnjakov s področja medicine ne presenečajo več. Čeprav gre pri težavah s hrbtenico največkrat za degenerativne oziroma starostne obrabne spremembe, ki se pojavijo z leti, se te danes pri vse več ljudeh pojavljajo že kmalu po tretjem desetletju starosti, ugotavljajo.

»Najpogosteje se težave začnejo med 30. in 40. letom, tako pri moških kot pri ženskah. Ponovno se nekoliko pogosteje pojavljajo po 60. letu starosti,« pojasni mag. Andrej Strahovnik, dr. med., spec. ortopedske kirurgije, ki ima svojo ordinacijo v specialistični kliniki Dvorec Lanovž v Celju.

K temu prispeva dejstvo, da se v Sloveniji ljudje premalo gibajo, preveč pa presedijo pred računalniki. Pri Slovencih se zato pozna tudi prekomerna teža. Pri branju in pisanju ter predvsem pri delu z računalniki pa se pogosto še nepravilno držimo.

Preberite, kakšne so prednosti in kakšne slabosti dela sede oziroma stoje.

Sodobni način življenja vas v to pravzaprav kar sili. Hiter ritem, veliko dela pred računalniškim zaslonom, sedenje v avtu in vse manj časa za aktivno razgibavanje terjajo svoj davek. Bolečine v hrbtu tako v razvitih državah, tudi v Sloveniji, postajajo že prava epidemija.

Znaki išiasa

Irena ob prvi bolečini ni pomislila na išias. »Zame je šlo za bolečino v križu, zato sem se odpravila na masažo k športnemu terapevtu, ki me je dobro zmasiral in mi na križ dal obliž. Tega sem morala nositi pet dni. Pomagalo je, a so od takrat naprej z mano ostale občasne rahle bolečine v križu, ki pa jih nisem jemala preveč resno,« pojasnjuje svojo zgodbo Irena.

Bolečina, ki se iz hrbtenice širi proti boku ali sedalu in ne nižje v nogo, je bolj znak obrabe hrbtenice in ne išiasa, pojasni dr. Strahovnik.

»Za išias oziroma vnetje ishiadičnega živca je namreč značilno, da se bolečina iz ledvenega dela hrbtenice širi na področje, ki ga prizadeti živec oživčuje. Pri išiasu tako bolečina ni omejena samo na hrbtenico, temveč se širi v nogo, praviloma nižje od kolena. Običajno bolečino v nogi spremlja tudi občutek odrevenelosti v goleni in stopalu ali občutek mravljinčenja,« jasno opiše razliko dr. Strahovnik.

»Sama sem mislila, da je išias bolezen starejših, zato nanj nisem niti pomislila,« pripoveduje Irena. Vendar pa je prizadel tudi njo. »Po petih letih se mi je močna bolečina ponovila, takrat pri kidanju snega. Nenadoma me je zapeklo v spodnjem delu križa, bolečina pa se je postopoma širila po desni nogi navzdol. Težko opišem hudo bolečino, saj nisem mogla ne stati, ne sedeti, ne ležati. Nisem razumela, zakaj me boli tudi noga,« se spominja.

Z obiskom zdravnika takrat ni odlašala. »Že naslednji dan so me peljali k zdravniku, pri čemer je bila že težava, da sem se spravila v avto. Čutila sem vsak kamenček na cesti, bolečina pa je bila neznosna.«

Kdaj k zdravniku?

Diagnoza išias je bila pri Ireni takojšnja. Kot običajno poteka zdravljenje, je prejela protibolečinsko injekcijo in tablete proti vnetju.

Obisk zdravnika sicer ni vedno nujen. »V približno 80 odstotkih išias postopoma sam od sebe izzveni v obdobju šestih tednov. Če bolečine niso prehude, si lahko pomagamo sami z blažjimi protibolečinskimi zdravili, ki jih lahko dobimo tudi brez recepta. Hkrati ne izvajamo aktivnosti, ki bi bolečine ojačale, kot so prepogibanje, sklanjanje, dvigovanje bremen, vztrajanje v prisilnih držah,« pravi dr. Strahovnik.

Obisk zdravnika dr. Strahovnik svetuje ob izrazitejših bolečinah. »Poleg bolečine v nogi se lahko, sicer zelo redko, pojavi tudi slabša moč v stopalu, na primer kadar stopalo ne zadrži položaja pri stoji na prstih ali petah. Dodatno se lahko pojavijo tudi motnje pri odvajanju vode in blata. V teh primerih je takoj treba k zdravniku,« še opozori.

Kako si lahko pomagate sami?

»Štiri dni sem ležala doma, niti vstati nisem mogla, peti dan pa sem poklicala svojega športnega maserja, mu pojasnila svojo težavo in povedala, da jemljem tablete, a ne pomagajo prav dosti,« svoje izkušnje opisuje Irena. Z elektrošoki in vakuumom sta po nekaj masažnih terapijah bolečine omilila.

»Terapevt mi je pojasnil, da bo zdravljenje dolgotrajno in da se bom išiasa težko znebila.«

Pa ni obupala. Enkrat mesečno je obiskovala terapevtsko masažo, a kot pravi sama, je bil blagodejen učinek kratkotrajen. »Vmes sem obiskala zdravnico, saj sem rahlo šepala in v stopalu večkrat čutila mravljince,« pove. Zdravnica ji je svetovala vaje za križ, ki jih je Irena tudi redno izvajala.

Dr. Strahovnik pri tem poudarja, da je treba vaje izvajati vsak dan vsaj pol leta, preden lahko pričakujemo vidno izboljšanje.

»Sama sem redno telovadila, hodila na masaže, pazila pri dvigovanju bremen, čepečih položajev sem se izogibala. Po letu in pol sem nenadoma ugotovila, da lepo hodim in da bolečine ne čutim več. Skorajda nisem mogla verjeti, saj sem se že navadila nanjo,« potrdi doktorjevo mnenje Irena.

Vaje sicer lahko pomagajo, a če so bolečine izrazitejše in trajajo vsaj dva tedna, dr. Strahovnik svetuje obisk fizioterapevta. Ta bo znal svetovati, katere vaje so dobre in kako se pravilno izvajajo, prav tako bo tudi na različne načine omilil bolečino.

Če so bolečine hude, je najprej priporočljivo obiskati zdravnika, nato pa fizioterapevta.

Irena občasno še občuti rahlo bolečino v spodnjem delu križa. Takrat si pomaga s posebno kremo, gelom, ki daje blagodejen občutek toplote. Če je bolečina nenadna in huda, je priporočljivo del hrbtenice ali sklepa hladiti z zamrznjeno želatino, ki jo je pri išiasu zelo dobro imeti pri roki. Če pa gre za bolečino, ki je dolgotrajnejša, pa si je obolelo mesto priporočljivo greti, prav tako z želatino, le da jo zavijete v krpo.

»Pri nas v lekarnah lahko kupimo tudi posebne protibolečinske obliže, ki prav tako grejejo in mi pomagajo,« iz izkušenj svetuje Irena.

Tudi pri išiasu šteje preventiva

Da vas išias ne bi (spet) prizadel, je pomembno, da ste telesno aktivni in redno izvajate vaje za hrbtenico oziroma obhrbtenično mišičje ter pazite, da ju ne preobremenjujete. Gibanje hrbtenico krepi, kosti razteza, maže in hrani. Redna vadba ne krepi le mišic, temveč tudi kosti, pomaga odpraviti bolečine in celo okvare v hrbtenici.

A vseeno pazljivo. Vsako gibanje namreč ni koristno, poudarja dr. Strahovnik. Po mnenju strokovnjakov je najboljše raznoliko gibanje, kot so hoja, tek in tek na smučeh, plavanje in kolesarjenje. Športi z večjo enostransko obremenitvijo, kot so tenis, košarka, golf, pa so brez predhodne telesne pripravljenosti in ogrevanja za hrbtenico lahko škodljivi.

»Sama se veliko gibam, kolesarim, predvsem pa pri nekaterih opravilih pazim, da hrbtenice ne obremenjujem nepravilno,« opiše svoj današnji ritem življenja Irena.

Da bi se zaščitili pred negativnimi posledicami dolgotrajnega sedenja, ki lahko povzroča težave s hrbtenico, si lahko pomagate tudi z 8 enostavnimi vajami.

»Prepričana sem, da bi bilo z redno telovadbo išias mogoče preprečiti,« na podlagi izkušenj pomen preventive za zaključek poudari Irena.