Ideja za izlet: Koroška Rinka

O štirih Rinkah

Nad dolino Ravenske Kočne pod severno steno Skute stoji Kranjska koča na Ledinah. Ravnici pod Skuto in Rinkami, kjer je koča postavljena, domačini pravijo Vadine. Tu je bila nekdaj planina, na kateri so pasli ovce znane jezersko-solčavske pasme. Ime Ledine se je pojavilo v sedemdesetih letih z izgradnjo koče na mestu, kjer je stala Ofnarjeva ovčarija. Kočo je leta 1977 dogradilo PD Kranj, ki z njo upravlja še danes.

Planinke in planinci ste pot na Koroško Rinko izglasovali za naj planinsko pot leta 2021. S sredstvi Očistimo gore je bila v začetku julija 2022 tudi obnovljena.

V bližini se nahaja znamenit ledenik pod Skuto, ki pa je danes le še bleda senca nekdanjega ledenika. Pomemben je zlasti zaradi svoje lege, saj leži izredno nizko; to je od 2040 do 2120 m, naklon je 20 do 43˚, leta 1995 je obsegal 1,55 ha. Na njem je bilo včasih visokogorsko smučišče s 500 metrov dolgo vlečnico, kjer je bilo mogoče smučati še poleti. Od koče je lep razgled na Veliko Babo, Ledinski vrh, v dolino Ravenske Kočne, v daljavi proti Košuti, Julijskim Alpam in vzhodno proti grebenu do Jezerske Kočne.

Skupina štirih vrhov Rink: Kranjska, Koroška, Štajerska in Mala v Kamniško-Savinjskih Alpah je zaradi sosednje, bolj znane Skute, manj obiskana, vendar nič manj privlačna.

S strmimi in razčlenjenimi severnimi stenami prepadajo na melišča Ledin in Gornjega Okrešlja. Najvišja med njimi je Kranjska Rinka, ki leži jugozahodno od dvajset metrov nižje Koroške Rinke (Križa). Povezani sta z grebenom, pod katerim pelje markirana pot. Križ je tudi razpotje poti proti Malim Podom in proti Ledinam oziroma Okrešlju. Na Križu je bila do leta 1918 kranjsko-štajersko-koroška deželna meja. V grebenu sta tudi dve naravni okni. Skozi manjšega lahko s poti tudi pogledamo na vzhodno stran. Opisana pot je tudi del Slovenske planinske poti.

Zahtevnost in oprema

Planinska pot od Kranjske koče na Ledinah proti vznožju Koroške Rinke je nezahtevna označena pot. Vzpon na Koroško Rinko ali Križ pa je označena zelo zahtevna in nevarna pot, zato morate na njej biti skrajno previdni. V zgornjem delu je nevarnost padajočega kamna, saj je kamnina nestabilna. Na zavarovanih mestih priporočamo samovarovanje. Zaradi vsega omenjenega je bila pot tudi izbrana za obnovo.

Zaradi izpostavljenosti in visokogorskega značaja poti za vzpon potrebujemo osnovno opremo za visokogorje, kar pomeni visoke ali polvisoke čevlje z dobrim podplatom, čelado, plezani pas in samovarovalni komplet ter rokavice.

V mokrem je na poti nevarno za zdrs, spomladi in v zgornjem poletju na poti, ki poteka po zahodni strani grebena na policah lahko naletimo na snežišča, zato so v tem času cepin in dereze obvezna oprema. Na pot naj se podajo izkušeni gorniki, otrokom in neizkušenim priporočamo spremstvo gorskega vodnika. Za dostop do Kranjske koče na Ledinah po Slovenski poti, ki je tudi zelo zahtevna markirana pot, priporočamo uporabo čelade in samovarovalnega kompleta.

Višina in čas vzpona

Višina: 2433 m

Višina izhodišča: 1020 m

Višinska razlika: 1413 m

Čas: Ravenska Kočna–Kranjska koča na Ledinah 2 h

Kranjska koča na Ledinah–Koroška Rinka 3 h

Izhodišče

S severa gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj zahod, na križišču zavijemo levo do krožišča, v katerem zapeljemo v Kokrico in od tam levo mimo posestva Brdo na levi skozi vasi Predoslje, Orehovlje v Britof. V križišču zavijemo levo in skozi vasi Visoko, Hotemaže in mimo Preddvora zapeljemo v dolino Kokra.

Z juga gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj vzhod in na prvem krožišču zavijemo severno proti Kranju, na drugem pa desno za Zgornje Jezersko. V vasi Britof zavijemo desno in nadaljujemo mimo Preddvora v dolino reke Kokra.

Skozi ozko dolino se dvignemo na Zgornje Jezersko, slikovito alpsko dolino med vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Po asfaltni cesti se peljemo po dolini do odcepa desno za Planšarsko jezero. Pred njim zavijemo desno navzgor na ožjo asfaltno cesto in zapeljemo v dolino Ravenska Kočna. Od kmetije Ancelj vodi makadamska cesta do večjega urejenega parkirišča Ravenska Kočna.

Vzpon

Po Slovenski poti do Kranjske koče na Ledinah

Z urejenega parkirišča sledimo makadamski cesti po gozdu, mimo velikega prodišča na levi, odkoder se nam odpre pogled na Veliko Babo, Ledinski vrh in Skuto nad poraščeno skalno stopnjo s Kranjsko kočo. V petnajstih minutah pridemo do spodnje postaje tovorne žičnice, kjer je razpotje desno za Češko in levo oziroma naravnost za Kranjsko kočo. Izberemo zelo zahtevno Slovensko pot.

Sledimo markacijam severno skozi gozd, zložno se med ruševjem dvigujemo levo od zagruščene grape in skalnatega skoka s slapom (pozimi je tu zaledenel Sinji slap, nad njim stoji Češka koča), vendar se kar hitro podamo na dolgo prečenje jugovzhodno po sprva poraščenem, nato pa gruščnatem pobočju do praga Ledin. Nad nami desno se dviga mogočna in strma severna stena Dolgega hrbta. Na razpotju nas napis "slovenska" na skali usmeri levo do vstopa v zahtevno stometrsko steno. Od tu bi lahko naravnost gor nadaljevali po poti skozi Žrelo, vendar je pot poškodovana in zato zaprta, na kar nas opozori tabla na lesenem drogu. Nadenemo si čelado, neizkušeni in otroci pa plezalni pas ter samovarovalni komplet.

Malo se spustimo v grapo. Iz nje gremo levo po gredini, kjer nam na izpostavljenem delu pomaga jeklenica, da zlezemo na rob. Desno čez rob nam pomagajo skobe, dvigujemo se po zavarovanem skalnem grebenčku. Po klinih v desno prečimo plitvo grapo in se levo dvignemo po zavarovani prečnici do strme gladke plošče, čez katero nam pomagajo jeklenica in skobe. Pridemo v ozko grapo in se po desni strani ob jeklenici in skobah dvignemo ter zavijemo levo po zanimivi polički ven iz nje na razgleden rob. Od tu se med ruševjem v okljukih dvigujemo vzhodno proti koči. Malo pod njo gremo mimo razglednega roba z leseno mizo, klopco in vstopom v grapo Žrelo na desni. Nadaljujemo navzgor med ruševjem, mimo oznake za razgledišče Kancel na levi in že smo pri gostoljubni Kranjski koči na Ledinah.

Od Kranjske koče na Ledinah na Koroško Rinko ali Križ

Od Kranjske koče, kjer je levo za ograjo odcep za Lovsko pot, gremo vzhodno po poti med ruševjem. Višje gremo mimo odcepa levo za Veliko Babo po Rudijevi vertikali in se dvignemo na rob zagruščene dolinice pod Skuto. Desno pod vznožjem Skute lahko vidimo ostanke ledenika, ki pa ga v poznem poletju zakrije grušč, ki se vsipa z gore. Markacije in oznake za Jezersko sedlo, Ledinski vrh in Okrešelj nas mimo lesene kočice markacistov PD Kranj vodijo proti skalni zapori. Prehod je v desno po kratki zavarovani prečnici v širšo plitvo grapo, ki je spodaj zagruščena, višje pa skalnata. Nad grapo se svet spet odpre in malo uravna ter postane bolj prijazen, travnat.

Na razpotju pod Jezerskim sedlom zavijemo desno. Levo vodi pot na Veliko Babo, Ledinski vrh, Okrešelj čez Savinjsko sedlo. V nekaj okljukih se dvignemo do roba z naslednjim razpotjem, ki nas spet usmeri levo na Veliko Babo, Ledinski vrh ter Okrešelj čez Savinjsko sedlo. Naša pot, je naravnost oziroma vzhodno proti Križu. Pred nami je zagruščena kotanjica, v severnem grebenu Križa vidimo okno in desno gredino, po kateri se bomo povzpeli na vrh Križa. Melišče prečimo po desni strani kotanjice in pridemo do skalnato-gruščnatega pobočja severnega grebena.

Pripravimo se za zadnji del poti, ki postane zelo zahtevna. Nadenemo si čelado, plezalni pas, samovarovanje, rokavice in pospravimo palice.

Po nekoliko neprijetno zagruščeni poti se dvignemo do razpotja, ki ga označuje večja skala z napisom. Na Okrešelj bi šli levo, na Križ pa bomo zavili desno. V zložnem vzponu po poti prečimo zahodno pobočje severnega grebena, vmes naredimo nekaj korakov po nagnjeni gladki, proti večjemu naravnemu oknu v grebenu, ki pa ga pot ne doseže.

Pod njim nas pot vodi v zagruščeno grapo, po desni strani se s pomočjo klinov dvignemo nad njo in se po ožji gredini dvignemo do manjšega okna, kjer lahko pokukamo na vzhodno stran grebena. Od tu naprej nam pri napredovanju pomagajo varovala. Ob jeklenici se po kamniti polički pod neizrazitim stolpičem dvignemo na manjšo škrbino v grebenu. Z nje nadaljujemo po gruščnati gredini prečno navzgor do roba, rahlo sestopimo in nadaljujemo ob jeklenici po izpostavljeni prečnici. Nad njo zavijemo ostro levo in se po nagnjenih ploščah ob jeklenici dvignemo na greben, ki ga kmalu višje ob jeklenici tudi zapustimo in se vrnemo na njegovo zahodno stran.

Nadaljujemo po policah, po rdeči zagruščeni grapi, gredini in skozi ozek kamin ali desno po njegovem robu ter ob jeklenicah za rob.Jeklenice nas spremljajo pri vzponu levo navzgor ob grapi, po širši polici in do izpostavljene prečnice čez naslednjo, ozko grapo. Ker naprej ne gre, moramo poplezati strmo levo navzgor v rdečo grapo z varovali. Paziti moramo, da ne prožimo kamenja, ki ga je tu kar nekaj.

Dvignemo se na ozko škrbino in ob jeklenici čez rdečo krušljivo grapo stopimo na skalnat vrh Koroške Rinke s skrinjico in vpisno knjigo ter žigom. Prostora na vrhu ni veliko.

Sestop

Po poti vzpona sestopimo do Kranjske koče na Ledinah. V dolino se spustimo po Lovski poti. Pot se začne na vzhodni strani koče in poteka čez z ruševjem poraščeno strmo skalno stopnjo severno od koče. Izpostavljeni deli so zavarovani z jeklenico ali klini. Pot je urejena, vendar si le oddahnemo, ko stopimo pod vznožje in se le še lagodno spustimo med ruševjem levo od velike zagruščene grape do spodnje postaje tovorne žičnice in izhodišča. Od vrha Koroške Rinke do izhodišča bomo porabili tri ure in pol.

Fotografije in posnetek: Irena Mušič Habjan in Vladimir Habjan