Bodite prijazni s svojo kožo

Opazujte kožna znamenja

Antonija iz Slovenskih Konjic je na sencih že nekaj časa opažala nenavadno obarvano liso. Ni je posebej skrbelo: »Pri sedemdesetih pa že lahko staknem kakšno starostno pego, sem si mislila. S hčerko sva bili prepričani, da ni nič posebnega.« A slučajno je prebrala prispevek o Avstralcih, ki jih pesti velika pojavnost kožnega raka. To pripisujejo njihovi intenzivni izpostavljenosti močnemu soncu. Učinki se lahko kot kožni rak izrazijo šele po desetletjih obremenitve kože. »Takrat sem se spomnila, kako sem bila kot bledolično dekle po celodnevnem delu na njivi pogosto opečena prav po obrazu. Prvič sem pomislila, da morda tista packa na obrazu ni povsem nedolžna.«

Dermatologinja Nastja Lazar, dr. med., iz centra Dermoestetika, pravi: »Kožnega raka sama odkrije okoli polovica slovenskih pacientov, medtem ko v Avstraliji zaradi visoke ozaveščenosti raka prepozna kar 70 odstotkov obolelih.«

Znano je, da se pojavnost kožnega raka med drugim povezuje tudi z večjim izpostavljanjem UV-žarkom, gensko zasnovo in škodljivimi vplivi preostalih dejavnikov, kot je način življenja in prehrane.

Da bi lahko nenavadne spremembe prepoznali, morate svojo kožo najprej dobro poznati in jo seveda tudi redno samopregledovati. Vsaka pigmentna sprememba, ki raste, spreminja barvo ali obliko, krvavi ali se v enem delu dviguje nad nivo okolne kože, naj pritegne vašo pozornost. Če se porodi le kanček suma, preobraženo ali novonastalo znamenje karseda hitro pokažite strokovnjaku. Dermatologu ni nikoli odveč pregledati spremembe, ki vam vzbuja nelagodje.

Kožni rak je najpogostejši

Koža je sestavljena iz različnih vrst celic ter vezivnega in žilnega tkiva. Čeprav je osupljivo trpežna, ni imuna za najrazličnejše bolezni. Kolikor je različnih vrst kožnih celic, toliko je tudi kožnih bolezni. Različni so tudi tipi kožnega raka; vsak vzplamti z anormalno rastjo celic, te pa se nato kot ogenj širijo in prevzamejo del okoliške zdrave kože.

Če združimo podatke o pojavnosti različnih kožnih rakov s podatki o pojavnosti malignega melanoma, je ta rak, ki se lahko pojavi na kateremkoli delu kože, najpogostejša vrsta raka pri obeh spolih v Sloveniji.

Dr. Nastja Lazar podatke poenostavlja: »Ko govorimo o kožnem raku, imamo strokovnjaki običajno v mislih dva tipa: kožni rak epitelijskih celic in maligni melanom. Prvi se najpogosteje pojavi na koži obraza in na predelih, ki so pogosteje izpostavljeni sončnim žarkom ali pa so bili v preteklosti opečeni.

Maligni melanom, tako imenovani črni rak, se razvije iz celic, ki določajo kožni ten, pojavlja pa se po koži celotnega telesa, celo na sluznicah in na roženici. Je najnevarnejša oblika kožnega raka, saj ima sposobnost širjenja po vseh telesnih organih.«

Maligni melanom nekoliko pogosteje dobijo moški kot ženske. Posebno pri moških pa zbuja skrb naraščanje pojavnosti. Po podatkih iz leta 2014, ki jih je zbral Onkološki inštitut Ljubljana, je v zadnjih desetih letih pojavnost obolelosti pri moških narasla za dobrih šest odstotkov, pri ženskah pa v istem času za dva odstotka.

Kožni rak ne pozna starostnih omejitev, vendar pa možnost za pojav malignega melanoma začne naraščati po 35. letu starosti, znatno pa naraste po 60. letu starosti. Vsako leto zdravniki potrdijo več kot 500 novih primerov malignega melanoma. Več kot en pacient na dan dobi vsaj sprva strašljivo novico: »Zboleli ste za kožnim rakom.«

Hitra diagnoza – zelo verjetna ozdravitev

Gospa Antonija je bila tisti dan med pacienti z diagnozo maligni melanom. »Pravzaprav me ni presenetilo. Vedno se raje pripravim na najhujše, da sem potem prijetno presenečena. No, takrat je bila novica sicer slaba, vesela pa sem bila dobre napovedi,« se spominja. Dermatolog je ugotovil, da je po pomoč prišla, ko je bil melanom še omejen na drobec kože na sencih.

Če je najnevarnejši med kožnimi raki, maligni melanom, odkrit v prvem stadiju, je v večini primerov ozdravljiv, ob odkritju v razširjenem stanju je preživetje 60- do 70-odstotno, medtem ko je prognoza v zadnjem stadiju razvoja raka že zelo slaba.

K sreči kar tri četrtine primerov malignega melanoma prepoznajo, ko je ta še omejen, slabo četrtino, ko je lokalno razširjen, dober odstotek primerov pa odkrijejo šele, ko je že razsejan v druge organe.

Kot v primeru gospe Antonije je za ozdravitev pogosto dovolj izrez nekaj kvadratnih centimetrov kožnega tkiva, sicer pa so pri zdravljenju kožnega raka uspešne tudi druge nekoliko agresivnejše metode, kot sta obsevanje ali kemoterapija. Po zaslugi zgodnjega odkrivanja obolenja in uspeha zdravljenja je skupna statistika preživetja malignega melanoma relativno dobra: nekoliko boljša je za ženske, na splošno pa pet let po zdravljenju preživi 88 odstotkov bolnikov.

Pozorni na odločujoče podrobnosti

»Dermatologi svetujemo pregled pigmentnih in novonastalih sprememb na koži, ki vztrajajo več kot dva meseca,« pravi dr. Nastja Lazar. Za vse vrste kožnega raka velja, da praviloma rastejo počasi, lahko tudi nekaj let, čeprav hitro napredovanje ni povsem izključeno. Tudi zato je redno samopregledovanje izjemno pomembno.

Pri opazovanju sprememb je bistven pregled kože celotnega telesa, pri čemer vam lahko pomaga tudi partner.

Določite si čas in prostor za redni mesečni pregled, ki mora vključevati kožo obraza, skalpa, trupa, rok in nog ter seveda kožo bolj skritih predelov (kožo pod pazduhami in okoli genitalij ter kožo pod dojkami in modi).

Sledite rutini, saj je ta pri samopregledovanju vedno dobrodošla. Dr. Lazarjeva ob tem predlaga: »Kožne spremembe tudi fotografirajte, če zaslutite nenavadno dogajanje na koži. Pri naslednjem samopregledu fotografije uporabite kot referenco. S primerjavo lahko povsem objektivno ocenite, ali so spremembe opazne. Tudi zdravniku bo ta informacija v pomoč, še preden bo znamenje pregledal z dermoskopom.«

Pri samopregledu in presojanju nenavadnosti kožne spremembe si pomagajte s smernicami, ki jih navajamo.

Kožni rak se najpogosteje pojavi na soncu izpostavljenih delih telesa:

• skalp
• ušesa
• obraz
• ustnice
• vrat
• roke
• dlani
• prsni koš