Da iz iskre ne bo požara

Kaj je začetni požar?

Različni materiali imajo različno požarno krivuljo. Ta nam pove, koliko časa mine od začetka do polno razvitega požara. V glavnem velja, da ta čas v sodobnih objektih znaša 7 do 8 minut. A bolj kot čas je pomembna površina razširjenosti. O začetnem požaru govorimo takrat, ko je viden le manjši plamen oziroma dim, ki je lociran na manj kot 2 kvadratnih metrih površine. Ko je požar že zajel sosednje predmete ali celo prostore, je to že razvit požar.

Začetni požar lahko z ustreznim gasilnim sredstvom uspešno pogasite sami. Razvitega pa ne več. Pomoč gasilcev je nujna.

Pogost vzrok požara je pregreto olje v ponvi. Čeprav lahko ogenj seže do stropa, ga lahko enostavno zadušite s pokrovko. Gorečega olja nikakor ne gasite z vodo. V posnetku si oglejte reakcijo, če goreče olje zalivamo z vodo, ter prikaz pravilnega gašenja.

Kje so kritične točke vašega doma?

Kuhinja je tisti prostor, kjer je največ nevarnosti, da izbruhne požar. Toda še posebej skrbno preglejte in odpravite kritične točke tudi v kleti in na podstrešju. Hitro namreč lahko spregledate dotrajanost električne inštalacije ali kurilnih naprav, zaradi odlaganja šare pa je možnost za hitrejše širjenje požara še večja. Pomagate si lahko s sprehodom po hiši od kleti do podstrešja in preverite, kje se lahko vžge in kako lahko zagotovite, da se požar ne bo širil.

Seveda ne pozabite za požarno varnost poskrbeti v objektih, ki jih ne uporabljate za stalno bivanje, denimo na vikendu, v avtodomu ali v plovilu.

Od prvega plamenčka ali iskrice imate torej na voljo le nekaj minut, da požar še obvladate sami. Zato je pomembno, da začetek požara opazite čimprej: zagledate ali zavohate dim, slišite pokanje ob tlenju ali taljenju … Kaj pa če vas ni v bližini? Takrat vam lahko pomagajo javljalniki požara, ki reagirajo na povišano temperaturo v prostoru ali na dim. Pred nameščanjem skrbno proučite, kam jih je treba namestiti.

Namestite protipožarne ampule

Poleg hitre zaznave in pravilnega reagiranja pa lahko k obvladovanju začetnega požara močno pripomore namestitev gasilnih ampul.

Kako deluje protipožarna ampula? Ampula se sproži, ko temperatura tekočine v njej preseže 90 stopinj Celzija. Plini v notranjosti se namreč raztezajo, steklo popusti, gasilna tekočina pa se sprosti. Tekočina gasi na tri načine: odvzame toploto in kisik, pri tem pa ustvari film na goreči snovi, ki preprečuje ponoven vžig. Če je ampula nameščena na višini dveh metrov, ob sprožitvi pogasi površino dveh kvadratnih metrov.

Ampule je priporočljivo namestiti nad prej omenjene kritične točke: nad električne omarice, nad peči centralne kurjave, štedilnike v kuhinji, v večjih plovilih pa nad strojnico motorja. Če jo nameščate nad štedilnik, naj bo vsaj 60 cm nad izvorom toplote in v bližini nape.

Z nekaterimi gasilnimi ampulami pa je mogoče gasiti tudi na druge načine. V primeru požara drugje v prostoru ali v stanovanju jo lahko snamete z nosilca in vržete čim bližje nad izvor ognja v steno ali strop. Ampula se bo razbila, tekočina pa se bo razpršila po tlečem ognju. Lahko pa tekočino primešate 10 litrom vode za gašenje in s to mešanico učinkoviteje zadušite ogenj.  

Če imate nameščene temperaturne oziroma dimne javljalnike požara, šprinklerje ali protipožarne ampule, ste upravičeni do 15 odstotkov popusta pri zavarovanju doma.

Kako pogasiti požar na 1500 metrih nadmorske višine?

To je vsekakor izziv. Požarno ogroženost planinskih koč in domov povečuje več dejavnikov: v te objekte je vgrajenega veliko gorljivega gradbenega materiala, kot je les; koče so večinoma stare, marsikje z dotrajano električno napeljavo in neustreznimi kurilnimi napravami (stare peči na drva, zastarele peči na tekoča goriva). Kurilne naprave je težko vzdrževati, prav tako je težko zagotoviti dovolj pogost pregled in čiščenje dimnikarske službe. Zato je dimniški požar, konkretno vžig katranastih oblog, najpogostejši vzrok za požare v kočah v alpskih deželah.

Obvladovanje začetnega požara pa je oteženo zaradi lokacije planinskih koč in domov. Primanjkuje požarne vode, seveda na nekaterih lokacijah ni zagotovljenih dostopov za gasilska vozila.

Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici, je takole opisal požar, ki se je zgodil leta 2009 na Domu na Komni, kjer je bil takrat oskrbnik: »V kurilnici je zaradi kratkega stika v električnem kablu prišlo do požara. Po srečnem naključju je bila nad električnim kablom cev za vodovod. Ob začetnem požaru se je omenjena cev stopila in voda je tekla neposredno po ognju.« Na srečo sta s kuharico požar dovolj zgodaj zaznala in ga pogasila z dvema gasilnima aparatoma.

In če ga ne bi? Herman Uranič pravi, da bi po vsej verjetnosti zgorel celoten Dom na Komni.

Drago Dretnik, vodja svetovalne pisarne za pri Planinski Zvezi Slovenije, pa planinkam in planincem polaga na srce, da imajo tudi oni veliko odgovornost, da ravnajo tako, da do požara ne pride. Dosledno je treba upoštevati navodila požarnega reda.

Če prespite v koči, upoštevajte prepoved uporabe odprtega ognja v sobah, na primer plinskih gorilnikov, ter prepoved kajenja.