Imamo starši vedno prav?

Zbrala sem 12 najbolj pogostih opozoril, ki jih redno uporabljam pri svojih otrocih in jih preverila.

Na pomoč so mi priskočili Jure iz Alfakana, policija in svetovalke portala Med.Over.Net: mag. Iva Verbnik, dipl. ing. živilske tehnologije, moderatorka na forumu Varovanje živil, Darinka Grmek Štrukelj, dr. med, družinska zdravnica, Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med. pediatrinja, moderatorka na forumu Pediatrija.

1. Ne smeš jesti pogrete špinače ali krompirja.

Začnimo z mitom, s katerim sem odraščala. Strokovnjaki pravijo, da ne drži. Če špinačo ali krompir shranimo v hladilnik, ju lahko ponovno pogrejemo in pojemo.

Med 12 zlatimi pravili shranjevanja hrane Uroša Štefelina, kuharskega mojstra iz Vile Podvin, je tudi, da krompir lahko še enkrat pogrejemo, če smo ga pred tem ustrezno shranili (na hitro ohlajenega in shranjenega v hladilniku do 5° C).

Če bomo krompir in špinačo, ko ju vzamemo iz hladilnika, primerno toplotno obdelati, to je segreli nad 70° C, potem bosta mikrobiološko povsem ustrezna za uživanje. Torej ni razloga, da bi ju takoj vrgli stran, čisto v redu bosta tudi za večerjo.

2. Ne smeš plavati takoj po jedi, ker se boš utopil.

Opozorilo, ki odsvetuje kopanje takoj po jedi, pogosto opazim v navodilih za varno kopanje.

Preventivno se odsvetuje kopanje s polnim želodcem, ki je eno izmed 6 splošnih pravil za kopanje v rekah in jezerih.

Toda strokovnjaki so ugotovili, da obstaja zelo majhna verjetnost, da utoneš, če greš s polnim želodcem v vodo. Je pa res, da se po jedi umirijo druge aktivnosti v telesu, saj se začne proces prebave.

Plavanja s polnim želodcem in drugih športnih aktivnostih se lotimo počasi in ne preveč intenzivno, da nam ne bi postalo slabo.

Otroci gredo lahko po manjši malici takoj v vodo, če pa so se preveč najedli, pa tudi strokovnjaki priporočajo, naj si vzamejo krajši odmor, preden se lotijo kakršnih koli aktivnosti.

3. Če greš ven premalo oblečen, se boš prehladil.

Vsi smo nekaj podobnega že slišali. Tudi sama tečem za hčerko in jo prepričujem, naj obleče jopico, da ji ne bo že jutri teklo iz nosa.

Vendar zdravniki pojasnjujejo, da so virusi tisti, ki povzročajo prehlade.

4. Jej korenje, da boš bolje videl.

Sama nisem velika ljubiteljica korenja. A odkar sem dobila potrdilo, da drži, kar so mi starši ves čas govorili, se bom bolj potrudila.

Korenje vsebuje provitamin karoten, ki s procesom presnove nastane vitamin A. Ta po raziskavah dokazano pomaga izboljševati vid.

Korenje pa ima še ogromno drugih zdravih lastnosti: je vir vlaknin, vsebuje kalij, kalcij, železo, vitamin K, B6, C in E ter folno kislino.

Zdrav je tudi za zobe, saj pomaga preprečevati zobno gnilobo.

5. Če se boš pačil, ti bo obraz ostal tak.

Enostavno ne drži. Ena od zdravnic mi je z nasmehom potrdila, da so nas v to prepričevali starši, ker so hoteli, da se nehamo pačiti. In s tem nadaljujem zdaj tudi sama.

6. Ne sedi preblizu računalniku, ker boš oslepel.

Nam so sicer rekli, da ne smemo sedeti preveč blizu televizije, danes pa jaz s tem težim za računalnik in tablico. Strokovnjaki mi deloma dajejo prav, saj trdijo, da otroci povsem oslepeli verjetno ne bodo, bodo pa slabše in manj videli.

Tudi za nas odrasle velja, da je posledica predolgega gledanja v različne ekrane lahko sindrom računalniškega vida, ki se izraža skozi rdeče, suhe in utrujene oči, zamegljen pogled in glavobole.

Že s pravilno osvetlitvijo lahko poskrbite za zmanjšanje negativnega vpliva na vaše oči.

7. Če si zob ne umivaš ali ješ preveč sladkarij, boš dobil zobno gnilobo. 

Proces presnove ogljikovih hidratov, ki prevladujejo v sladkarijah, se začne že v ustih in povzroči kislo okolje. Nastala kislina potem razžira zobno sklenino, tam se lahko nabirajo bakterije in na koncu lahko nastane zobna gniloba. Torej s tem opozorilom lahko še naprej gnjavim otroke.

8. Na veter ne smeš brez traka ali kape, da si ne prehladiš ušes. 

Takole so mi razjasnili ta mit: veter podhladi le uhlje. Srednje uho pa zboli zaradi okužbe.

9. Če se ne privežeš v avtu, bom šla jaz v zapor. 

S tem strašim otroke, ker najhitreje zaleže. Toda, ali to drži? Toliko časa sem jih prepričevala, da sem prestrašila tudi sebe, zato sem zadevo preverila pri policiji.

Odgovorili so mi takole: Če otrok v motornem vozilu ne uporablja varnostnega pasu, more voznik, torej jaz, za prekršek plačati kazen 120 evrov.

Ker otrokom ta številka še ne pove prav veliko, jim bom še nekaj časa grozila z zaporom.

Pri meni pa itak največ šteje varnost. 

10. Če samo s prednjo zavoro zaviraš na kolesu, boš padel na glavo.

Komaj sva čakala, da lahko vsi skupaj kolesarimo. A pred tem smo se morali veliko naučiti.

Kolesarjenje je odlična oblika rekreacije za vso družino, a z otroki se tega skrbno lotite.

Še največ preglavic je bilo s pravilnim ustavljanjem. To pomeni, da uporabljajo obe zavori in ne drsajo z nogami po tleh ali pa se zabijejo v zid. Kar nekaj časa je trajalo, da sva pojasnila, da moraš enakomerno zavirati.

Tudi strokovnjaki so potrdili, da z močnim zaviranjem samo s sprednjo zavoro blokiramo kolo in res lahko v najhujših primerih tvegamo tudi padec na glavo.

11. Psu moraš najprej ponuditi roko, da te povoha.

Jure Pribičevič iz podjetja Alfakan opozarja, da psom po večini ni všeč, če jim nekdo nekaj tišči v glavo oziroma gobec.

Sicer pes otroka res najlažje spozna prek vonja, ampak je bolje, da pustimo psu čas, da pride do roke in jo sam povoha.

Če pa otrok dostopa do psa, naj to stori čim bolj umirjeno (brez kričanja in kriljenja rok). Pristopi naj z boka. Ko ga pes “spozna”, torej povoha, pa lahko počepne in ga tudi poboža. Vse to seveda ob prisotnosti staršev.

Če pes ne daje znakov, da bi rad družbo, je bolje, da psa ne božate ali mu potiskate roke pod smrček.

12. Če preveč na glas poslušaš glasbo, oglušiš. 

Takoj, ko na radiu zaslišijo pesem, ki jim je všeč, moramo dati naglas. In že zdaj jaz tako, kot so mene včasih, opozarjam, da bomo vsi oglušeli. Pa ne samo z glasbo naglas, tudi ko se vrešče prepirajo jim v šali rečem, da nič več ne slišim.

Zdravniki otologi po svetu in pri nas na Inštitutu za javno zdravje za naraščanje naglušnosti in kroničnih poškodb sluha krivijo okoliški hrup, ki narašča že desetletja. Torej premočan hrup, kamor sodi tudi preglasna glasba (in verjetno tudi glasno prepiranje), res lahko čez čas okvari sluh.

Zato je treba biti previden tudi pri izbiri slušalk.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.