Kako sem zamenjala motor

Prvi avtomobil in prvi motor, oba v posebnem kotičku spomina

Eni ljudje smo bolj čustveni, drugi so manj. Največkrat smo motoristi bolj čustvene narave, vsaj glede svojih jeklenih konjičkov.

Prepričana sem, da ima prav vsak v svojem spominu kotiček, ki je namenjen prvemu avtomobilu. Spomin, ki ga nikoli ne bomo izbrisali. Vedno bomo natančno vedeli, kateri avto smo vozili, kakšne barve je bil in s kakšno armaturno ploščo. Tako imamo tudi motoristi velik del svojega spomina rezerviranega za prvi motor. Morda celo večjega kot za prvi avto. Spominjamo se motorja, s katerim smo raziskovali Slovenijo, preizkušali meje varne vožnje  in kdaj tudi trdnost asfalta.

Zame je bila izbira prvega motorja sprva nekoliko težka. A na koncu sem se vseeno zlahka odločila. Verjetno me boste motoristke razumele. Naj pojasnim.

Izbira prvega motorja je težek proces

V avtošoli voziš le en motor in tako poznaš en model. Tako kot številne motoristke manjše rasti sem v avtošoli vozila Hondo Hornet 600. Z njo sem spoznavala prve ovinke, zapeljala na travnik poligona in se urila v speljevanju v klanec. Z njo sem spoznala motoristično vožnjo kot voznica in ne kot sopotnica.

Preverite informacije iz prve roke, kaj morate vedeti o opremi in na kaj morate biti pripravljeni, če želite prestopiti med motoriste.

Po prvih urah v avtošoli, ko sem osvojila prvo fazo spretnosti vožnje, sem seveda že pričela z iskanjem pravega motorja. Imela sem številna vprašanja. Kakšen tip motorja bi imela? Ali je bolje za prvi motor izbrati enako močnega, kot ga vozim v avtošoli, ali je morda lahko  močnejši? Kako vem, kateri motor mi bo ustrezal? Ali kupiti novejši motor ali raje malo starejšega?

Z nogami trdno na tleh

Hitro sem dodala tudi vprašanje o ABS zavorah. Ali je potrebno gledati tudi na to? A kmalu se je izkazalo, da so moji starši poskrbeli za zelo ozek nabor motorjev. 

Ker sem bila novinka, sem se želela na motorju počutiti stabilno, zato sem iskala motor, pri katerem lahko trdno stopim na tla.

S tem se je moj izbor motorjev zmanjšal in na koncu sem se odločila za malo starejši motor, brez ABS-a in edini model, ki sem ga do takrat poznala. V garaži se je pridružila Honda Hornet 600, moj prvi motor, ki je z mano videla velik del Slovenije, preživela varno vožnjo na Vranskem in neposrečen padec, ki se je zgodil ne po moji krivdi na rdečem semaforju v mirovanju.

Čas za menjavo motorja? Joj, ne in hkrati seveda, ja!

Po treh motorističnih sezonah je bil čas za menjavo. Nekaj malega je pripomogla varna vožnja, saj sem videla, da je dobro imeti motor, opremljen z zavorami ABS. Svoj košček je primaknil tudi Suzuki V-strom 250, ki so mi ga dali v test.

Takrat sem spoznala, da Hondica le morda ni prava stvar zame. Suzuki se je peljal kot po maslu, imela sem lahek občutek in skoraj z mezinčkom sem ga lahko premaknila v smer, v katero sem želela. Presenetilo me je. Navsezadnje je bilo veliko razlike že v moči in masi, a že po občutku je bila Honda mnogo bolj okorna in težka.

Tokrat je bilo pri iskanju motorja pomembno naslednje:

• višina sedeža,
• zavore ABS,
• motor, ki je imel do sedaj le enega lastnika,
• vidnost lučk na armaturni plošči,
• velika stranska ogledala in
• dober občutek.

Naj pojasnim zgornji seznam. Zelo pomembna mi je bila vidnost lučk na armaturni plošči, saj sem imela pri svoji Hondici vedno problem pri vidnosti prižgane lučke za smernik. Zavedam se izrednega pomena smernikov.

Stvar, na katero sem bila dodatno pozorna, so bila tudi stranska ogledala. Ni mi bilo mar, kako izgledajo, le da so velika.

Najprej sem si zadala cilj - usesti se na kar se da največ različnih modelov motorjev. Tako sem lahko videla, kateri motor mi po višini ustreza in kateri model mi je dal najboljši občutek.

Zakaj je izbira pravega motorja tako pomembna? Da bi bilo lažje vsako manevriranje, parkiranje in sprehod z 200 kg.

Hiter nakup motorja bi obžalovala

Hondica je za vedno odšla k drugemu lastniku, jaz pa ostala s praznim prostorom v garaži. Zunaj pa sije sonce, idealen dan za motor. Kot majhen otrok sem bila neučakana in kmalu bi naredila hiter nakup, ki bi ga kasneje zelo verjetno obžalovala. Moj notranji glas in tudi partner, ki je hodil z menoj po ogledih, sta bila moje varovalo. Hvala obema!

A tudi za nov motor je prišel pravi čas. Mojo Hondico je nadomestil mlajši in vitkejši motor, opremljen z ABS-om in izpušnim sistemom Akrapovič. Zelene barve, kot se za takega lepotca spodobi, Kawasaki z900.

Hondica, za vedno boš ostala v mojem spominu, a sedaj vem, da nisi bila čisto prava zame. Novi motor mi daje občutek lahkotnosti, varnosti in prijetne vožnje. Seveda je očitna razlika že v izkušnjah, letih in karakteristikah, a to je moja izkušnja. Da poudarim, Hondici sem hvaležna za vse varne kilometre, za vse izkušnje. A sedaj mi ustreza zelena majhna zver.

Vsi sveži motoristi, motoristke, usedite se na kar se da, največ različnih modelov jeklenih konjičkov in zanesite se na svoje občutke.

Srečno in se pozdravimo na cesti! Najverjetneje prihodnjo sezono.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.