O moto gumah od A do Ž

Za začetek malo teorije

Površina moto pnevmatik, ki se med vožnjo dotika asfalta, je primerljiva velikosti vaše kreditne kartice. To ni ravne veliko, kajne? In sedaj pomislite še na to, da mora ta površina nenehoma prenašati vse sile, ki nastanejo pri zaviranju in pospeševanju, ter sile, ki nastanejo, ko ste z motociklom nagnjeni v ovinku. V resnici gre za fizikalno enačbo, kjer je trenje (ali oprijem) ključna komponenta. Ko sile v tej enačbi niso v ravnovesju, pride do zdrsa.

 

Če nimate motocikla z ABS sistemom ali nadzorom proti zdrsu zadnjega kolesa, se bo zagotovo nekaj zgodilo. V najboljšem primeru boste to občutili kot rahel nemir na sprednjem ali zadnjem koncu, ko bo guma za delček sekunde zdrsnila, v najslabšem primeru pa vas bo odneslo, kot da ste zapeljali na ledeno ploščo.

 

Ob tem moram poudariti še dva zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na trenje gume s podlago in torej na varnost med vožnjo. To sta temperatura in vrsta podlage. Vsak izkušen motorist ve, da se asfalt spreminja in nudi različen oprijem gumam. Zato motorist prilagodi hitrost vožnje glede na kakovost asfalta.

 

Enako je s temperaturo. Nizke temperature negativno vplivajo na trdoto gume, zato v hladnem jutru na istem ovinku gume držijo drugače kot popoldne, ko je na ta ovinek cel dan sijalo sonce.

 

Če bi pogledali stik gume s podlago pod mikroskopom, bi namreč ugotovili, da se guma oprime hrapave površine asfalta.

 

Tako zagotavlja potrebno trenje, da se motocikel lahko tako hitro zapelje v nagibu skozi ovinek. Če ne verjamete, dodajte v enačbo še dež in razmerje med silami, ki dopuščajo varno vožnjo, se zopet spremeni. 

 

Prava izbira moto gume je ključ do varnih užitkov v vožnji

Danes je na voljo tako široka izbira sodobnih moto pnevmatik kot še nikdar doslej. V prvem razmahu motociklizma v sedemdesetih in osemdesetih letih so se pnevmatike v grobem delile na terenske in cestne. Sedaj pa imamo pravo paleto pnevmatik različnih kakovostnih proizvajalcev, kjer se za vsak tip motocikla in za vsakega voznika ter namen uporabe najde najbolj ustrezna pnevmatika. Dober serviser ali vulkanizer vam bo tu lahko zelo pomagal, če pa želite ostati na varni strani, se odločajte med pnevmatikami, ki jih je za vaš motocikel predpisal proizvajalec motocikla.

 

Dirkalne slick gume: samo za pisto

Kot že ime in oblika povesta, je pnevmatika z oznako slick (gladka, brez žlebov) namenjena samo za rabo na dirkališčih v suhem vremenu.

 

Na delovno temperaturo, kjer zmes gume šele začne pravilno delovati, jo segrejete z grelci med 70 °C in 90 °C, kar je odvisno od temperature asfalta na dirkališču.

 

Z vijuganjem levo/desno po izvozni poti iz boksov na dirkališče dirkalne gume ne moremo ogreti. Zaradi posebnih pravil dirkanja v razredih supersport in supertock pa obstajajo takšne slick pnevmatike tudi v homologirani izvedbi za cestno vožnjo.

 

Ampak pozor, to je še vedno pnevmatika za na zaprto dirkališče in ne za na cesto, ker se preprosto ne segreje na dovolj visoko delavno temperaturo, da bi lahko delovala tako, kot je zanjo predvideno. Zato na cesti, tudi če ste super hiter voznik in veste, kako hitro peljati po ovinkih, obstaja velika nevarnost zdrsa zaradi premalo ogrete gume.

 

Cestne gume za športne in 'naked' motorje: gume, ki se hitro ogrejejo

Za pretežno cestno vožnjo in občasno uporabo na dirkališču je zato najbolj ustrezna guma, ki se zelo hitro ogreje na ustrezno delovno temperaturo in zato nudi najboljši oprijem v zelo širokem temperaturnem območju.

 

Hkrati zmes gume in silike prinaša tudi zvišano mero oprijema v mokrem in vas posledično varneje pripelje do cilja tudi, ko vas na poti ujame dež.

 

Takšna guma je primerna za vse sodobne športne motocikle, slečene roadsterje, ki se ponašajo z veliko moči in navora ter so opremljeni s sistemi nadzora zdrsa zadnjega kolesa. Tu je izbire zelo veliko, hkrati pa si lahko gume omislite glede na vaše želje. Če iščete gumo s super oprijemom, boste morali žrtvovati nekaj krajšo življenjsko dobo, če vam superzmogljiv oprijem v ovinku ne pomeni vse na svetu in se radi peljete v dinamičnem ritmu tudi kam dlje, potem poiščite manj športno gumo za več prevoženih kilometrov. Tu gre za odtenke in želje.

 

 

Gumarska industrija se je v tem segmentu zelo izkazala in je izbira zelo široka. Moj nasvet je, da posežete po novejših modelih, ki so sicer malo dražji, a imajo najnovejšo tehnologijo oziroma formulo zmesi, ki deluje v širokem spektru pogojev. Gumarji običajno vsakih nekaj let predstavijo nove, še izboljšane izvedbe posameznega modela pnevmatik.

 

Gume za potovalne motorje: malo obrabe, veliko kilometrov

Če je športna guma namenjena temu, da nudi maksimalni oprijem v nagibu in pri visokih obremenitvah, kar pomeni tudi, da zares dobro dela šele pri visokih temperaturah, je pri gumah za težke potovalne motocikle zgodba zelo drugačna.

 

Tu je ključ do zadovoljstva nizka obraba in zanesljivost v vseh vremenskih pogojih.

 

To so moto pnevmatike, ki so narejene, da prevozijo največ kilometrov, zato imajo srednji del iz trde zmesi gume in z velikim deležem silike, da se lahko guma dobro oprime asfalta tudi v mokrem in pri nizkih temperaturah asfalta.

 

Tudi struktura pnevmatike je takšna, da se ne pregreva in obrablja zaradi dosti večje teže potovalnega motocikla, ki mora običajno poleg voznika prevažati še sopotnico in prtljago v kovčkih. Osebno na velikih potovalnih motociklih odsvetujem eksperimentiranje z uporabo športnih gum, ker so le-te narejene za povsem drugačne zahteve.

 

Gume za potovalno–terenske (adventure) motorje: profili za vse vrste terena

Sodobni potovalni enduro motocikli so v zadnjih letih napredovali na področju elektronike, vzmetenja in seveda moči, predvsem pa so se med seboj začeli ločevati po dimenziji koles.

 

Klasična terenska dimenzija za enduro motocikle je zelo jasna: spredaj je 21-palčno platišče, zadaj 18-palčno platišče.

 

To je dimenzija koles, ki jo najdemo tudi na vseh tekmovalnih enduro motociklih in sodobnih dakarskih dirkalnikih. To pa zato, ker nudi natančno vodljivost in dobro blaži neravnine na terenu, na asfaltni cesti pa še vedno nudi zanesljivost, ki pa je predvsem odvisna od profila tekalne površine.

 

Izbira pnevmatik za teren je tu zelo raznolika, od profila za pesek, blato, do profila, kot ga vozijo na Dakarju in je nekakšen kompromis za vožnjo po cesti in terenu, do profila, namenjenega vožnji po trdi podlagi, torej tudi po asfaltu. Veliki bloki dopuščajo še vedno dober stik gume z asfaltno podlago, v pesku in blatu pa več ostrih robov in večje reže med bloki pripomorejo k boljšemu oprijemu in čiščenju profila.

 

 

Morda je tu dobro poudariti, da tudi te pnevmatike čudežev na travnati površini ali med vožnjo prek korenin ne delajo, saj za takšne pogoje obstaja prav posebna pnevmatika z zelo grobim enduro profilom in je homologirana za enduro dirke. A po drugi strani v take ekstreme prav veliko lastnikov velikih potovalnih enduro motociklov vseeno ne bo rinilo. Zato je v tej zvrsti motociklizma še vedno največ motociklov opremljenih z gumami, ki imajo razmerje med terenskimi in cestnimi zmogljivostmi močno prilagojeno cestni rabi. Običajno je razmerje 20 odstotkov teren (no, bolj makadam) in 80 odstotkov asfalt. Najbolj razširjena dimenzija koles za potovalne cestno terenske motocikle je zato spredaj 19 palcev, zadaj pa 17. 

 

Poleg tega pa je željeno, da omogoča čim več prevoženih kilometrov, saj gre za potovalni motocikel. Zato so boki na pnevmatiki iz mehkejše zmesi gume in zagotavljajo dober oprijem v nagibu, medtem ko je osrednji del pnevmatike narejen tako, da kljubuje obrabi. Ker gre za pnevmatiko, ki je narejena, da zapelje tudi na neurejeno podlago, je na zunanjem in notranjem delu bočnice, kjer nalega na platišče še dodatno ojačana.

 

Večplastna zgradba omogoča hitro segrevanje na optimalno delavno temperaturo in progresivno obnašanje med vožnjo ne glede na zunanjo temperaturo oziroma temperaturo asfalta. Profil je narejen tako, da v mokrem zelo dobro odvaja vodo izpod koles, pri čemer odigra ključno vlogo tudi visok odstotek silike v gumi. Zaradi žlebov, ki sekajo celoten profil pa se taka pnevmatika izkaže z dovolj oprijema tudi na pesku in makadamu, saj ima dovolj ostrih robov in globok profil, da se v teh pogojih ne zapolni. Seveda le ob zelo umirjeni vožnji. Za resno potovanje po terenu pa so kot rečeno bolj primerne pnevmatike z grobim terenskim profilom.

 

Nekaj koristnih nasvetov

Preverite tlak v pnevmatikah

To je nekaj, kar mora postati rutina. Kot je tlak pomemben dejavnik pri avtomobilskih pnevmatikah, je pomemben tudi pri motornih.

 

Pred prvo vožnjo po zimski pavzi nujno preverite tlak, saj se molekule zraka v mesecih mirovanja nekako izmuznejo in povzročijo padec tlaka.

 

Lahko malo, lahko pa presenetljivo veliko. Sedaj pa vprašanje, na koliko pa jih sploh 'pumpamo'? Vsak proizvajalec določa optimalen tlak v pnevmatikah v knjižici z navodili ali pa na okvirju motorja. Dostikrat je to na nalepki, skriti pod sedežem. Oznaka na robu pnevmatike ni predpisan tlak, ampak dovoljen maksimalen tlak. Naj vas torej to ne zmede!

 

 

Še nekaj. V mrzlem vremenu bo tlak v gumah padel, v vročem bo zrasel. Zato vas prosim, da tlak kontrolirate vsaj enkrat mesečno, raje pa dvakrat mesečno. Previsok tlak vam bo povzročil primanjkljaj oprijema in neudobno vožnjo, premalo tlaka pa pregrevanje gume, večjo porabo goriva in predčasno obrabo. Pri ekstremno nizkem tlaku lahko tudi prehitro pride do zdrsa gume v nagibu.

 

Nove pnevmatike potrebujejo utekanje

Tako kot vaš motor, ko je nov, potrebuje utekanje, enako velja za pnevmatike, s katerimi se vozite po cesti.

 

Zmotno je prepričanje, da so nove gume premazane z emulzijo ali snovjo, ki drsi, zaradi tega, da jo v tovarni lažje spravijo iz kalupa.

 

To ni res. Vsi kakovostni proizvajalci delajo s sodobnimi kalupi, ki so ali polirani ali pa premazani s teflonom in zato uporabe raznih tekočin ali snovi za sijaj že zdavnaj ne uporabljajo več. Vseeno pa se mora površina gume malenkostno obrabiti in zmes gume malo 'pregnesti', če lahko uporabim tak izraz. Govorim o minimalnih obrabah. Zato z novimi gumami peljite bolj umirjeno in ne nagibajte takoj motocikla v skrajne nagibe, ampak to počnite postopoma vsaj prvih 30 do 50 kilometrov. Potem pa želim obilo užitkov brez skrbi.

 

Je datum izdelave pomemben?

V sodobnih moto pnevmatikah je toliko znanja in skrbno varovanih kemijskih snovi, da za vse nas, ki se vozimo po cesti, datum izdelave pnevmatike ne bo vplival na vožnjo, da bi to opazili. Iz tega moram izvzeti dirkalne gume za dirkališče ali recimo motokros.

 

Torej, če v eni sezoni porabite en komplet moto pnevmatik, na vašo vožnjo in varnost ne bo vplivalo, ali vozite na gumah letošnje ali lanskoletne izdelave. Razlika se začne kazati šele pri pnevmatikah, starejših od 4 do 5 let. V razmislek, če se zelo malo vozite in v petih letih ne porabite kompleta, ga vseeno zamenjajte, pa čeprav je profila še vedno dovolj in na oko zgledajo čisto v redu.

 

Kdaj je čas za menjavo moto pnevmatik?

Tako kot na avtomobilskih gumah, tudi na moto gumah najdemo posebne oznake, ki kažejo, do kje je guma še dobra. To so običajno nekaj milimetrov visoke označbe na bokih tekalne površine v kanalih na profilu. A če se vozite zelo pokonci ali pa veliko po ravnih cestah (na primer po avtocesti), bo treba gume menjati prej, saj se bo osrednji del hitro izrabil in bo guma dobila 'kvadratast' profil.

 

To pomeni, da ni več lepo zaobljena, ampak ima nekakšen rob, ki vas bo zelo motil vsakič, ko boste želeli nagniti motocikel v ovinek, saj občutek ne bo prijeten. Kot bi se motocikel želel naenkrat prekucniti namesto nežno potopiti v ovinek. Seveda vedno menjajte sprednjo in zadnjo pnevmatiko hkrati.

 

 

Še to, če ste bolj divji na plinu in ste opazili nekakšno svetlikajočo, modrikasto-vijolično barvo na bokih gume, je to znak za zamenjavo, saj je ta guma zanič. Ker je pregreta, je zelo nevarna. Enako velja, če ste z gumo delali 'burnout' pred kolegi. Žal ste s tem pregreli gumo in vam ne bo več nudila varnosti.

 

Grelci gum za uporabo na cesti?

Sliši se bizarno, ampak tudi to so motoristi že poizkusili. Grelci gum so namenjeni tekmovalnim gumam za stezo ali dirke na zaprtih cestah, kot je recimo Isle of Man TT. Ogrevanje gum na optimalno temperaturo je smiselno le, če grelce snamemo tik pred štartom. Na dirki je to seveda izvedljivo, na cesti pač ne.

 

Pustimo dejstvo, da cesta tako ali tako ni dirkališče in taka vožnja niti ni dovoljena ali varna. Ampak preden se bo tak junak z ogretimi gumami iz svoje garaže pripeljal na ovinke, kjer bi v teoriji lahko izkoristil vse prednosti ogrete dirkalne gume, se mu bodo le te že ohladile in bo tako početje nevarno.