Piši nam
Naroči zastopnika
Selitev otrok na svoje
Kako mu lahko pri tem pomagate in ga podpirate?
Slej ko prej pride čas za selitev na svoje . Naj bo razlog šola, študij, služba, ljubezen ali le želja po samostojnosti, gre za velik življenjski korak za vso družino. Preberite, kako lahko pri tem pomagate, hkrati pa mladim pustite dovolj svobode za sprejemanje pomembnih odločitev.
Nekateri starši svoje mladostnike kljub njihovi starosti še vedno dojemate kot otroke, drugi pa ste povsem pripravljeni na dan, ko se bo mlajša generacija odselila. Ko napoči pravi čas, je sporočilo za oboje: mladim dajte svobodo, da gredo na svoje. Lahko jim pomagate z nasveti in pri načrtovanju prvih samostojnih korakov, če imate možnost in ocenite, da je to smiselno, pa tudi finančno.
Kdaj je mladostnik primerne starosti, da se odseli na svoje?
Slovenci ne sodimo med zgodnje selivce. Vsekakor se niti ne približamo Švedski, Danski in Finski (ter malemu Luksemburgu), državam, v katerih nove generacije zapustijo dom že pri starosti 21 ali 22 let. Nasprotno, slovenska »mladina« se odseli od staršev med zadnjimi v Evropski uniji, povprečno šele pri starosti 29,4 leta (povprečje za celotno EU je po podatkih Eurostata 26,4 leta).
Manjšo vlogo pri tem, kdaj bo mladostnik odšel na svoje, ima seveda posameznikov značaj. Tam, kjer se generacije dobro razumejo in imajo dovolj življenjskega prostora, se jim prav tako manj mudi od doma. K poznejšim odselitvam pripomore tudi dejstvo, da je za marsikoga fakulteta dovolj blizu doma, zato se ni treba seliti v študentsko naselje ali najemniško stanovanje. Žal pa je vse pogosteje dejavnik tudi denar.
Selitev od doma in osamosvojitev sta v Sloveniji žal lahko zelo dragi, zato si marsikdo s povprečnimi prihodki preprosto ne more privoščiti, da bi živel na svojem.
Izbira domovanja za mladostnika
Selitev v dijaški ali študentski dom
Če se vaš mladostnik seli zaradi šolanja ali študija, je ena od možnosti nastanitve dijaški ali študentski dom. Razpisi za prosta ležišča v (večinoma) skupinskih sobah so na spletnih straneh domov navadno objavljeni maja in junija pred začetkom novega šolskega oziroma študijskega leta. Praviloma se domovi zelo hitro napolnijo, zato pozorno spremljajte novice in obvestila ter se nanje čim prej odzovite.
Skupno življenje v študentskem ali dijaškem domu ima svoje slabosti in prednosti. Slaba stran je seveda pomanjkanje intimnega prostora, v katerega bi se mladostnik lahko umaknil, kadar potrebuje mir in tišino. Dobre strani pa so spoznavanje novih ljudi, življenje v skupnosti, v kateri se je treba naučiti prilagajati drugim, pomoč pri učenju, skrb drug za drugega, ponekod pa tudi organizirana prehrana. In seveda so ena glavnih prednosti nizki stroški.
Preberite še: 5 stvari, ki jih ne boš izvedel na faksu.
Selitev v najemniško stanovanje
Ravno obratno je pri zasebnih nastanitvah. Stroški so tu lahko precej višji, malce več pa je samostojnosti in odgovornosti. Če se mladostnik preseli v stanovanje, ki si ga deli s »cimri«, bo finančno malce lažje. Tudi vi boste mirneje spali, saj v takšnih skupnostih mladi praviloma skrbijo drug za drugega in za urejenost bivališča. Nekateri si tudi skupaj kuhajo in se učijo.
Samostojen najem stanovanja utegne biti predvsem v večjih univerzitetnih mestih kar velik finančni zalogaj, ki ga mladi običajno lažje premostijo s prvimi študentskimi zaposlitvami in pomočjo staršev.
Glavni prednosti življenja v svojem domu pa sta seveda mirnejše bivališče in večja samostojnost.
Še ena pomembna stvar: večina najemodajalcev želi pred vselitvijo plačilo najemnine za vsaj pol leta, verjetneje pa za vse leto. Že pri tem koraku številni mladi potrebujejo pomoč staršev. Ne gre le za finančno posojilo ali darilo, če vaši otroci želijo, jim pomagajte tudi pri sklepanju najemne pogodbe.
Pomagajte načrtovati stroške
Samostojnost prinaša vrsto finančnih izzivov, pri katerih starši lahko mladostnikom stojite ob strani z nasveti, lastnimi izkušnjami in tudi praktičnimi izračuni. Pojasnite jim, koliko staneta najemnina in vzdrževanje lastnega doma ter koliko denarja vam ostane pri vaših prihodkih, potem ko plačate tudi vse druge življenjske stroške in morebitne kredite. Tako bodo mladi dobili realno predstavo, koliko bodo morali zaslužiti za življenje na svojem. Čas za take pogovore je pred selitvijo, da ne bo selitveni kombi prehitro nazaj, ker bo vašemu otroku zmanjkalo sredstev za preživetje, ali pa bo vsak mesec odvisen od vaše pomoči.
Pustite jim živeti
Če bodo vaši mladostniki uspešno premagali finančne ovire in se odselili, se bo začelo drugačno življenje zanje in za vas. Spremenila se bo dinamika med vami. Včeraj ste spremljali vsak njihov korak in imeli občutek, da imate njihovo življenje pod nadzorom, danes pa želijo več svobode in samostojnosti.
Ob selitvi se boste morali sprijazniti z dejstvom, da so tudi oni odrasli in sposobni živeti po svoje.
Nihče ne vidi rad, če ga starši vsak dan kličejo ali (nenapovedano) obiskujejo, mu predavajo, kako naj živi in ureja domovanje. Kaj takega je morda zabavno v filmskih komedijah, v resničnem življenju pa ne.
Ko vas bo mikalo, da bi svojemu otroku »popravili« njegove poglede na svet, se morda vmešali v njegov odnos s partnerko oziroma partnerjem ali ga opozorili na (ne)red v gospodinjstvu, si raje začrtajte mejo, ki je ne boste prestopili.
Mladim pomagajte, a jim ne jemljite samostojnosti
To je najboljši recept za dober odnos z otroki in zagotovilo, da se bodo radi oglasili doma, če jih boste povabili na kosilo. Morda bodo prišli tudi zato, da bi vas prosili za kakšen nasvet glede pranja in likanja, kar pa ne pomeni, da morate ponuditi čistilni servis. Poiščite realno mejo med mladostnikovo neodvisnostjo in odgovornostjo, ki jo še vedno čutite do svojega otroka, še posebej, če se odseli že po koncu srednje šole.
Del samostojnosti je tudi pravo zavarovanje
Selitev do doma je tudi priložnost, da na svojega otroka prenesete del odgovornosti, za katere ste do sedaj skrbeli starši. Pogovorite se o skrbi za lastno varnost, ki poleg previdnosti in zdravega načina življenja vključuje tudi zavarovanje za nepredvidene dogodke.
Prvi korak v samostojnost naj bo spodbuda k sklenitvi nezgodnega in življenjskega zavarovanja za mlade LAJF, s katerim bodo sebi zagotovili finančno varnost v primeru poškodbe ali invalidnosti, svojim bližnjim pa enkratno izplačilo v primeru smrti.
Mladi živijo polno in aktivno, zato so tudi izpostavljeni nekaterim tveganjem. Če se jim zgodi hujša nesreča, bo to poleg fizičnih posledic in občutne spremembe življenjskega sloga (preberite tudi zgodbo o primeru, ki kaže, da nikoli ne smete podcenjevati okoliščin) pomenilo še finančno nestabilnost, saj je invalidska pokojnina z malo delovne dobe zelo nizka ter sama ne zadošča za kritje vseh potreb in stroškov.
Mladi med 18. in 35. letom lahko zavarovanje LAJF sklenejo kar prek spleta. To je lahko dober uvod v premišljeno načrtovanje prihodnosti ter spoznavanje pomena in prednosti zavarovanj, s katerimi se bodo večkrat srečali kasneje v življenju.
Samostojno življenje prinaša več svobode, a tudi izzivov. Lažje jih bo premostiti s finančno varnostjo, ki jo zagotavlja nezgodno in življenjsko zavarovanje LAJF.
Glede na svoje potrebe in življenjski slog si lahko izberejo enega od treh paketov zavarovanja LAJF – malega, srednjega ali velikega. Ti se med seboj razlikujejo po višini zavarovalnega kritja in premije. Zavarovanje sklenejo za tri leta, saj je njihova finančna prihodnost še precej nepredvidljiva, ko pa jim samostojno življenje steče po ustaljenih tirnicah, zavarovanje lahko podaljšajo ali pa sklenejo novo dolgoročno nezgodno in življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav.
Več informacij in sklenitev: zavarovanje za mlade LAJF.
Ne zamudite ničesar!
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.
